Slovenska policija se z akcijo Puma ne strinja: Migrantov je malo, zato ni potrebe za takšno vajo
Slovenska policija se ne strinja z datumom avstrijske vaje, niti s predvidenim krajem in konceptom. »Število migrantov ni takšno, da bi zahtevalo vajo takšnih razsežnosti,« so dejali.
Odpri galerijo
Vaje se bo kot opazovalec udeležil tudi predstavnik slovenske policije. FOTO: Matej Družnik
Dunaj – Avstrijski minister za notranje zadeve Herbert Kickl bo 25. junija, na slovenski državni praznik, javnosti predstavil novo avstrijsko obmejno patruljo, ki so ji nadeli ime Puma. Množična vaja, na kateri bo sodelovalo okrog 600 pripadnikov policije in vojske, bo po poročanju časnika Kleine Zeitung potekala v Špiljah na Štajerskem – tu se v Šentilju nahaja največji mejni prehod med Slovenijo in Avstrijo. Vaja se bo osredotočila na fiktivni pritok beguncev na omenjeni mejni prehod, namišljena kolona bo dolga približno štiri kilometre, poroča avstrijski časnik.
Ali so bili slovenski državni organi o vaji obveščeni oziroma ali bodo v njej sodelovali ter kakšno je njihovo mnenje o tem?
Na slovenski policiji so nam odgovorili, da so bili seznanjeni s predlogom omenjene vaje na Šentilju in tudi povabljeni k sodelovanju. »Izrazili smo nestrinjanje tako z datumom, predvidenim krajem kot tudi s konceptom vaje. Število migrantov, ki vstopajo v Avstrijo iz Slovenije ni tolikšno, da bi zahtevalo takšne vaje. Letos smo iz Avstrije prejeli zgolj 13 vrnjenih migrantov,« so povedali za Delo.
»Gre za to, da želimo biti pripravljeni, če bi se zgodil množičen prihod beguncev. Ob tem upamo, da se kaj takšnega ne bo zgodilo,« je dejal Kickl in se ob tem poskušal ubraniti obtožb, da je ta predstava sile glasen signal, kam se obrača avstrijska notranja politika. Vaje naj bi se udeležili ministri za notranje zadeve in predstavniki policije iz posameznih balkanskih držav.
Tudi obrambni minister Mario Kunasek (FPÖ) je izrazil podporo vaji. »Kar se je dogajalo leta 2015, se ne sme ponoviti,« je povedal.
Obmejna patrulja Puma naj bi po sedanjih podatkih štela okrog 600 vojakov in policistov in naj ne bi bila zasnovana kot stalna vojska, zbrala pa bi se lahko v približno 24 urah, če bi se ob množičnem prihodu beguncev pokazala potreba za to. Puma naj bi zaživela konec junija, sestav pa se bo končal predvidoma septembra.
Glede na naraščajoče število beguncev, ki s kriznih območij v državah Jugovzhodne Evrope iščejo boljši jutri, poskušajo predstavniki avstrijskih oblasti prepričati predstavnike drugih držav na tako imenovani balkanski begunski poti, da se intenzivneje vključijo v spopadanje z begunsko problematiko.
Herbert Kickl in Franz Lang, vodja avstrijske kriminalistične policije, po poročanju Kleine Zeitunga spodbujata sestavo specialnih enot, ki bi jih bilo mogoče takoj vpoklicati in poslati na »vroča« območja. Oba tudi pozivata, da bi morala vsaka vlada ustanoviti posebno delovno skupino za boj proti trgovini z ljudmi.
V prihodnjih tednih se bodo na Dunaju sestali nekateri politiki in drugi predstavniki oblasti z Balkana in se osredotočili na nekatere šibke točke tako imenovane balkanske begunske poti. V Albaniji ter Bosni in Hercegovini na primer primanjkuje denarnih sredstev, da bi se uspešno spopadli s povečanim pritokom beguncev, na nekaterih območjih še vedno nimajo biometričnega sistema za odkrivanje nezakonitih prebežnikov.
Medtem so oblasti v Sloveniji, Srbiji, Črni gori in Makedoniji v zadnjem času zaznale povečanje števila prošenj za azil, je po srečanju s kolegi v Sarajevu upravičenost novoustanovljene avstrijske obmejne enote branil Franz Lang in pojasnil, da na dan zabeležijo 30 poskusov nezakonitega prehoda meje. Prihodov je po njegovih besedah malo predvsem zahvaljujoč hrvaškemu dobremu varovanju zunanje meje EU.
Ali so bili slovenski državni organi o vaji obveščeni oziroma ali bodo v njej sodelovali ter kakšno je njihovo mnenje o tem?
Na slovenski policiji so nam odgovorili, da so bili seznanjeni s predlogom omenjene vaje na Šentilju in tudi povabljeni k sodelovanju. »Izrazili smo nestrinjanje tako z datumom, predvidenim krajem kot tudi s konceptom vaje. Število migrantov, ki vstopajo v Avstrijo iz Slovenije ni tolikšno, da bi zahtevalo takšne vaje. Letos smo iz Avstrije prejeli zgolj 13 vrnjenih migrantov,« so povedali za Delo.
Slovenski policisti so kolegom iz Avstrije predlagali, naj vajo izvedejo na drugi lokaciji na avstrijskem ozemlju. Vaje se bo kot opazovalec udeležil tudi predstavnik slovenske policije.
»Gre za to, da želimo biti pripravljeni, če bi se zgodil množičen prihod beguncev. Ob tem upamo, da se kaj takšnega ne bo zgodilo,« je dejal Kickl in se ob tem poskušal ubraniti obtožb, da je ta predstava sile glasen signal, kam se obrača avstrijska notranja politika. Vaje naj bi se udeležili ministri za notranje zadeve in predstavniki policije iz posameznih balkanskih držav.
Tudi obrambni minister Mario Kunasek (FPÖ) je izrazil podporo vaji. »Kar se je dogajalo leta 2015, se ne sme ponoviti,« je povedal.
Avstrijci želijo biti pripravljeni na potencialni množični prihod beguncev. FOTO: Matej Družnik
Veliko vajo na območju Šentilja bo izvedlo okrog 600 policistov in vojakov
Obmejna patrulja Puma naj bi po sedanjih podatkih štela okrog 600 vojakov in policistov in naj ne bi bila zasnovana kot stalna vojska, zbrala pa bi se lahko v približno 24 urah, če bi se ob množičnem prihodu beguncev pokazala potreba za to. Puma naj bi zaživela konec junija, sestav pa se bo končal predvidoma septembra.
Glede na naraščajoče število beguncev, ki s kriznih območij v državah Jugovzhodne Evrope iščejo boljši jutri, poskušajo predstavniki avstrijskih oblasti prepričati predstavnike drugih držav na tako imenovani balkanski begunski poti, da se intenzivneje vključijo v spopadanje z begunsko problematiko.
Herbert Kickl in Franz Lang, vodja avstrijske kriminalistične policije, po poročanju Kleine Zeitunga spodbujata sestavo specialnih enot, ki bi jih bilo mogoče takoj vpoklicati in poslati na »vroča« območja. Oba tudi pozivata, da bi morala vsaka vlada ustanoviti posebno delovno skupino za boj proti trgovini z ljudmi.
Številni opozarjajo, da avstrijska vlada straši ljudi z uporabo populističnih prijemov in poceni alarmantnih novic. Po zadnjih ocenah živi v Jugovzhodni Evropi približno 80.000 beguncev, samo na severu Italije jih je zdaj nastanjenih okrog 170.000.
V prihodnjih tednih se bodo na Dunaju sestali nekateri politiki in drugi predstavniki oblasti z Balkana in se osredotočili na nekatere šibke točke tako imenovane balkanske begunske poti. V Albaniji ter Bosni in Hercegovini na primer primanjkuje denarnih sredstev, da bi se uspešno spopadli s povečanim pritokom beguncev, na nekaterih območjih še vedno nimajo biometričnega sistema za odkrivanje nezakonitih prebežnikov.
Medtem so oblasti v Sloveniji, Srbiji, Črni gori in Makedoniji v zadnjem času zaznale povečanje števila prošenj za azil, je po srečanju s kolegi v Sarajevu upravičenost novoustanovljene avstrijske obmejne enote branil Franz Lang in pojasnil, da na dan zabeležijo 30 poskusov nezakonitega prehoda meje. Prihodov je po njegovih besedah malo predvsem zahvaljujoč hrvaškemu dobremu varovanju zunanje meje EU.
