Avtogol premiera Janeza Janše

Analiza nagovora: Zakaj je predsednik vlade obračunal z Aleksandrom Čeferinom, prvim možem Uefe, ki ga močno nagovarjajo k vstopu v politiko.

Objavljeno
09. april 2020 06.00
Posodobljeno
09. april 2020 07.44
Javni nastopi premiera Janeza Janše sprožajo številne polemike – tudi zaradi napadov na politične tekmece in strašenja prebivalstva.
Foto Jože Suhadolnik
Ljubljana - Janez Janša ostaja zvest samemu sebi. Tudi ko je imel priložnost, da bi deloval državniško in v teh kriznih razmerah povezovalno ter pred bližnjimi velikonočnimi prazniki – marsikatera družina jih zaradi omejevalnih ukrepov v boju proti epidemiji ne bo mogla preživeti skupaj – tudi pomirjajoče, jo je spet zapravil.

»Vlada se z omejevanjem bolezni covid-19 uspešno spopada. Z vidika javnega nastopanja in vsebine bi za oceno nagovora državljanov lahko uporabili kar stari rek, ki pravi: Kar z rokami zgradi, z r.... podre,« ocenjuje strokovnjak za komuniciranje Brane Gruban. Nekateri deli nagovora so bili dobri, med drugim na primer zahvala državljanom in seveda izrekanje sožalja svojcem umrlih.

Popolnoma nepotrebni pa so bili, sicer previdno formulirani, napadi na Aleksandra Čeferina, Marjana Šarca, napad na EU, dvom o prihodnosti evra ... »Z nastopom, tudi termin je bil čudno izbran, si je naredil več škode kot koristi. Ni mobiliziral širšega kroga ljudi, kvečjemu svojo bazo. Zamujena priložnost, žal.«

Janša, ki Čeferina ni izrecno omenil, je govoril tudi o kriminalnem dejanju spregleda širjenja virusa z nogometnih spektaklov, zaradi katerih je že in še bo umrlo na deset tisoče ljudi. Nekatere nogometne tekme zaradi pohlepa po denarju niso bile odpovedane niti po tem, je dodal, ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo. »Obtožbe so tako nesmiselne, da jih ni vredno niti komentirati,« se je odzval Aleksander Čeferin, ki v zadnjem času prejema veliko predlogov o vstopu v slovensko politiko.

image
Rok Čakš FOTO: Rok Rakun
Rok Čakš,
urednik portala Domovina.je
S svojimi dvoumnimi odgovori politike, spretno po odvetniško, malo draži, obenem pa si pušča vse možnosti odprte. Za odgovor na vprašanje, ali bo slovenska levica svojega novega princa našla v Aleksandru Čeferinu, bomo morali še kar lep čas počakati. Ko bo padla odločitev, pa bo jasno tudi, ali je Slovenija vendarle prerasla obdobje pubertetniške nezrelosti ali pa nas čaka še ena stranpot v zorenju naše mlade demokracije.


Odziv Janeza Janše je bil pričakovan glede na izjavo predsednika Evropske nogometne zveze (Uefa), ki je bil v enem od intervjujev pred dnevi kritičen do vlade. Izjavil je namreč, da »ne more več gledati te vsakodnevne črnogledosti in apokaliptičnosti v javnih nastopih vodilnih«. 

Bo Aleksander Čeferin po političnem samomoru Marjana Šarca morda novi »novi obraz« slovenske politike? Ga določeni krogi res že pripravljajo na prevzem oblasti, saj številnim dejstvo, da je na oblasti desna sredina z Janezom Janšo na čelu, ni po volji, hkrati pa je dejstvo, da politični levici pravzaprav ni uspelo oblikovati pravega političnega prvokategornika? Na to vprašanje jasnega odgovora še ni, saj Čeferin te možnosti ni eksplicitno potrdil, a tudi zanikal ne.

image
Zaplatil Igor Bogdan Biščak  FOTO: Igor Zaplatil
Bogdan Biščak,
nekdanji politik
Premier je bil do Aleksandra Čeferina v svojem nastopu izrazito krivičen – vlade, ne pa Uefa, so namreč tiste, ki prepovedujejo zbiranje. Z napadom si je zabil avtogol, saj ljudje to krivico opazijo; razen seveda njegovi zvesti sledilci. Ugrizne vsakega, ki ni čisto na njegovi liniji. Nastop je spet izrabil predvsem za to, da je povedal, kako njegova vlada dela dobro, kar je v redu, a obračunavanje s predhodnikom in drugimi ni potrebno.


Da Čeferina vidi kot resnega političnega tekmeca, bi lahko torej razumeli iz napada, ki ga je izvedel nanj predsednik vlade v svojem torkovem večernem nagovoru državljanom. Janša je sicer najprej vnovič obračunal z vlado svojega predhodnika, češ da se na nevarnost epidemije ni odzvala pravočasno oziroma dovolj resno. To neodgovorno ravnanje pa po Janševih besedah ni bilo omejeno le na Slovenijo. Z nogometnih spektaklov v Italiji in Španiji se je virus pospešeno razširil po vsej Evropi. Nekatere nogometne tekme zaradi pohlepa po denarju niso bile odpovedane niti po tem, je bil oster, ko je Svetovna zdravstvena organizacija, sicer z veliko zamudo, razglasila pandemijo.


image
Vukelič Ljubo Aleksander Čeferin FOTO: Ljubo Vukelič


Po Janševem nastopu, vnaprej napisani govor je prebral s prikazovalnika besedil, ki ga uporabljajo televizijski voditelji, se je na družbenih omrežjih razplamtela polemika, kaj vse od povedanega drži in kaj ne. Med drugim je premier izjavil tudi, da je, na primer, Litva epidemijo razglasila 28. februarja. Ta država je sicer, to je objavljeno tudi na spletnih straneh vlade, šele s 13. marcem zaprla vse vrtce, šole in univerze ter prepovedala prireditve v javnih prostorih, tiste zunaj pa omejila na največ sto ljudi. Suspendirala je lete v Italijo ter uvedla 14-dnevno karanteno za ljudi, ki so prišli z rizičnih območij. »Twitterja ne spremljam, ker se izogibam negativni energiji,« odgovarja na polemike Čeferin.
 

Kdaj je sporna tekma bila


Poglejmo nekaj dejstev. Epidemije je bila v Sloveniji razglašena 12. marca. »Sporna« tekma lige prvakov v Milanu je bila 19. februarja. V Italiji so z dekretom prepovedali javna zbiranja 23. februarja, nato pa je vlada Giuseppeja Conteja ukrepe še zaostrovala.



Tekma Atalanta–Valencia velja sicer za »biološko bombo«, saj so se je udeležili številni prebivalci Bergama, kjer je epicenter bolezni covid-19 v Italiji. Povratna tekma je bila odigrana brez občinstva. Covid-19 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila za pandemijo 11. marca. Okužba z boleznijo je bila tedaj potrjena v 114 državah po svetu. Uefa je napovedane tekme lige prvakov odpovedala dva dni kasneje.
 

Tudi brez napadov bi šlo


»V teh napetih razmerah bi moral predsednik vlade umirjati, in ne napadati. Vlada bi uživala več zaupanja, če tega ne bi počel,« je prepričan nekdanji politik in politični analitik Bogdan Biščak. Ukrepi vlade za boj proti epidemiji so v glavnem pravi, nadaljuje, kritičen je le do omejevanja gibanja med občinami, ki velja od 30. marca. Ta prepoved spominja na učitelja telovadbe, ki kaznuje s sklecami ves razred, in ne le tistih, ki so bili poredni in so lenarili.

Za zdaj kaže, da ukrep omejevanja gibanja zunaj svoje občine glede na število okuženih tudi ni dal nobenih rezultatov, saj se število okuženih na dnevni ravni ni spremenilo. Minilo je sicer devet dni od uvedbe, počakajmo, dodaja Biščak, da bosta dva tedna, kolikor je inkubacijska doba virusa, in videli bomo, kaj je res. Omejitev gibanja na matično občino naj bi minuli teden po premierovih besedah bistveno zmanjšala možnost novih okužb in izbruha novih žarišč. Podatki kažejo, da je bilo včeraj na novo potrjenih 36 okužb, to je toliko, kot teden dni pred prepovedjo gibanja zunaj domače občine.