Azil, nevladniki in zlorabe sistema

Migracije: Na dan prihaja vse več spornih ravnanj nevladnih organizacij pri usklajevanju ilegalnih prehodov.
Objavljeno
13. september 2018 08.00
Posodobljeno
13. september 2018 10.03
Ravnanje nekaterih nevladnikov pomeni izigravanje načel pravne države. To škoduje tako pribežnikom kot državi. 
Ljubljana – Na podlagi policijskih depeš, ki smo jih pridobili v uredništvu, je mogoče sklepati, da nevladne organizacije pribežnikom svetujejo, kako naj ilegalno prestopijo hrvaško-slovensko mejo. Policijske depeše tudi razkrivajo, da nevladne organizacije slovenskim policistom napovedujejo kazenske ovadbe, če bodo migrante, s katerimi so bili nevladniki v stiku že v Bosni, ne šele v Sloveniji, vračali na Hrvaško.

Stališče uredništva časnika Delo je, da rezilne žice na meji ne morejo biti način reševanja migrantskega vprašanja ter da mora Slovenija aktivno in skladno z zavezami pomagati beguncem, ki so zaradi vojne prisiljeni zapustiti svojo državo in poiskati razmere za dostojno življenje drugje. To pa ne pomeni, da zaradi tega nismo občutljivi za sporno ravnanje nekaterih slovenskih nevladnih humanitarnih organizacij, ki pomagajo beguncem in migrantom.

Na podlagi uradnih dokumentov, ki smo jih pridobili in jih v celoti objavljamo na naši spletni strani www.delo.si, trdimo, da nevladne organizacije zlorabljajo azilni sistem EU. O motivih takšnega ravnanja ne pišemo, ker zanje nimamo ustreznih dokazov. Trdimo pa, da ravnanje nekaterih nevladnikov, o katerem danes poročamo, pomeni izigravanje načel pravne države. To škoduje tako pribežnikom kot državi. Izigravanje načel pravne države spodjeda enega od temeljev evropske družbene ureditve, zaradi katerega begunci in migranti Zahod razumejo kot obljubljeno deželo.
 

Katera ravnanja nekaterih nevladnih organizacij najbolj spodkopavajo pravno državo


Prvič, slovenske nevladne organizacije pripravljajo srečanja policije in pribežnikov. To trdimo na podlagi obvestil, ki jih pošiljajo policijskim postajam, kdaj in kje bodo migranti prestopili mejo. Od policistov zahtevajo, kako naj ravnajo v postopku, ker jih bodo v nasprotnem primeru kazensko ovadili. Pribežnikom pa svetujejo, naj ob srečanju s slovenskim policistom takoj zaprosijo za azil. S tem, ko pribežnik zaprosi za azil, ga organi ne smejo več vrniti v državo, od koder prihaja.

Drugič, od 2100 ljudi, ki so letos zaprosili za azil, so več kot 1500 postopkov že ustavili, saj prosilcev za azil ni več v Sloveniji. Kje so, ne ve nihče. Po dublinski uredbi je država članica EU, kjer je posameznik zaprosil za mednarodno zaščito, postopek dolžna izvesti do konca.

Tretjič, nevladniki pribežnikom omogočajo obvod pri iskanju možnosti za življenje v EU, saj večina noče ostati v Sloveniji. Tako tudi tistim, ki poudarjajo, da nočejo ostati v Sloveniji in je njihov cilj Francija ali Nemčija, svetujejo, naj za azil zaprosijo v Sloveniji. Depeše tudi razkrivajo, da so nekateri prosilci za azil svojo državo zapustili zaradi slabega ekonomskega položaja, ne zaradi slabih varnostnih razmer v svoji državi.