Balkanski prijemi v tekmi za Pop TV
Agencija za varstvo konkurence gre z zunanjim izvajalcem v analizo trgov in po pomoč v Bruselj.
Odpri galerijo
FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Pritiski pred odločitvijo o prevzemu družbe Pro Plus se stopnjujejo. Pričakovanje ene najbolj občutljivih odločitev varuha konkurence spremljajo različne informacije. Tudi o tem, kaj poteka v ozadju postopka, kdo vse se je vključil v igro in kdo je dejansko ta, ki želi koncentrirati moč v slovenski medijski, oglaševalski in telekomunikacijski krajini.
Boj za prevlado na balkanskem telekomunikacijskem, televizijskem in oglaševalskem trgu se zaostruje. Potem ko je Agencija za varstvo konkurence (AVK) konec marca obravnavala predlog korektivnih ukrepov, s katerimi jo je želel kupec Pro Plusa, družba Slovenia Broadband, prepričati o odobritvi prevzema, se je zdaj lotila presoje trgov, na katere bi koncentracija lahko vplivala. Gre za trg televizijskih vsebin, od otroških programov ter športnih in informativnih programov, trg oglaševanja, za dostop do spletnih vsebin in tako naprej. Presojo bodo zaupali zunanjemu izvajalcu, kar so nam potrdili tudi v agenciji. Kot pravijo, pogodbe »za raziskavo trgov še niso sklenili in so še v fazi pogajanj s ponudniki«.
»Na pomoč« tudi evropska komisija
Rok, do katerega mora AVK izdati odločbo, se izteče sredi maja, toda v AVK poudarjajo, da je ta rok zgolj instrukcijski, kar pomeni, da lahko izdajo ustrezni akt tudi po njem. Kot dodajajo, si prizadevajo vse postopke končati v zakonskih rokih, a to ni odvisno le od njih, temveč tudi od zahtevnosti postopka, aktivnosti strank in preostalih deležnikov. Po nekaterih informacijah bi lahko prvi povzetek relevantnih dejstev, iz katerega bo že mogoče razbrati, v katero smer bi lahko šla odločitev agencije, kljub temu izdali še pred volitvami. V agenciji na vprašanje niso konkretno odgovorili: »Datuma izdaje povzetka relevantnih dejstev še ni mogoče opredeliti, saj gre za izjemno zahteven postopek, pri katerem je treba analizirati veliko zbrane dokumentacije.«
Pri presoji enega najzahtevnejših primerov s področja varstva konkurence bo AVK pomagala tudi evropska komisija. V agenciji so nam potrdili, da so se pri »postopku povezali z direktoratom za konkurenčnost, ki pri primeru sodeluje s svojimi strokovnjaki«.
Odvetniki »potrkali« na vrata članov sveta
Prevzemnike zastopa v Sloveniji odvetniška pisarna Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji, kjer so se v zadnjih dneh poslužili tudi dokaj nenavadne prakse. Dokumentacijo, vezano na postopek, so neposredno vročili kar članom sveta AVK, tudi na njihovih delovnih mestih. Z izjemo direktorja agencije Andreja Matvoza, ki je član sveta po funkciji, so preostali člani zunanji. Dr. Aleš Kuhar je agrarni ekonomist, Karla Pinter je vodja pravne službe na gospodarskem ministrstvu, Franci Pušenjak je poslovni svetovalec, Andrej Prah pa direktor pravne službe v Elements. Pinterjeva nam je informacije potrdila in pojasnila, da so bili takšnega načina ravnanja deležni tudi drugi člani sveta agencije. Gradivo so sicer prejeli tudi prek agencije.
»Menim, da je takšno ravnanje omenjene odvetniške družbe neprimerno in da se poskuša z njim vplivati na način odločanja v predmetni zadevi oziroma vzbuditi dvom ali nezaupanje v ravnanje agencije oziroma tam zaposlenih oseb pri vodenju konkretnega postopka,« nam je odgovorila Pinterjeva. Sama je tudi »podprla predlog, da o načinu ravnanja, ki sicer ni običajna praksa odvetniških družb«, obvestijo odvetniško zbornico, ki naj se opredeli »tako do načina vročanja kot tudi do vsebine dopisa ter nas člane sveta o njihovih ugotovitvah tudi obvesti«.
V AVK so dejali, da se lahko opredelijo le do korespondence, naslovljene nanje, v odvetniški pisarni pa pojasnili, da »pri zastopanju strank v skladu z zakonodajo izvršujejo vsa tista procesna dejanja, ki so zakonsko dopustna, so v interesu stranke in so potrebna za uveljavitev oziroma zaščito njihovih pravic«.
Večina naših sogovornikov o podrobnostih ni želela govoriti, je pa slišati, da je »nervoza vse večja«. Za dodatno zmedo naj bi poskrbel še spor med ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom in direktorjem AVK Andrejem Matvozem. Ta, spomnimo, ni sprejel ministrovega poziva k odstopu (poziv je sledil odločitvi sodišča, da je bil postopek izbire kandidata, kot ga je vodil minister Počivalšek, nezakonit), številni pa so spor povezali prav z odločanjem o Pro Plusu.
Paranoja ali neslutena moč?
Spomnimo – varuh konkurence presoja koncentracijo družb Slovenia Broadband in Pro Plus. Družba Slovenia Broadband je v lasti United Group, ki je prek povezanih družb lastnica izdajatelja vrste športnih in otroških programov, s tem pa tudi ponudnikov oglasnega prostora. Hkrati naj bi United Group posredno obvladovala tudi agencije, ki tržijo oglasni prostor na televizijskih programih, tudi tistih, ki jih obvladuje United Group. Po drugi strani je Slovenia Broadband lastnica Telemacha, na katerega kabelsko omrežje je priključenih okoli 31 odstotkov vseh televizijskih sprejemnikov v Sloveniji, poleg tega ima Telemach več kot 25 odstotkov širokopasovnega dostopa do spleta.
Tako bi lahko prišli do vertikalne integracije storitev od producenta programov, ponudnika medijskih vsebin do distributerja oziroma lastnika omrežij. To bi jim omogočalo, da dajejo prednost določenim (svojim) televizijskim programom, drugim pa (lahko) pri distribuciji postavijo nepoštene pogoje. Pro Plus, ki je lastnik televizijskih programov Pop TV in Kanal A, je imel lani 81-odstotni tržni delež na področju televizijskega oglaševanja, varuh konkurence pa je že pred časom ugotovil, da je Pro Plus ta svoj prevladujoči položaj zlorabljal.
Dosedanje dvomljive prakse
United Group je, spomnimo, v večinski lasti investicijske družbe KKR, njen petinski lastnik pa je srbski poslovnež Dragan Šolak. Sogovorniki se večinoma strinjajo, da je precej naivno pričakovati, da novonastali velikan ne bi izkoriščal svojega položaja na trgu, še posebej zato, ker mu glede na dostopne informacije te prakse niso tuje. Tako je bosanski urad za varstvo konkurence tik pred novim letom zaradi zlorabe položaja kaznoval Sport klub Sarajevo, v lasti skupine United Media Group. Sport klub naj bi namerno zavlačeval pri podpisu pogodbe o distribuciji svojih športnih kanalov za uporabnike omrežja konkurenčnega BH Telecoma, medtem ko so bili programi dostopni uporabnikom omrežja Telemach. Ta je tako kot Sport Klub v lasti United Group. United Group je tarča ogorčenja tudi na Hrvaškem, kjer je poskrbel, da hrvaški nogometni navdušenci kmalu ne bodo več mogli »brezplačno« gledati tekem svoje reprezentance. Sport klub je premagal nacionalno televizijo HRT in z evropsko nogometno zvezo Uefa sklenil dogovor o televizijskih pravicah za evropsko prvenstvo 2020 ter kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstvo 2022. Za prenos tekem bodo gledalci tako prisiljeni kupiti ustrezni paket, saj na nacionalni televiziji prenosov ne bo.
Kdo se krepi v Sloveniji
United Group vodi Šolak, ki je lani postal davčni rezident Malte (za potni list naj bi morali posamezniki po utečeni praksi odšteti 650.000 evrov), kar je pri številnih vzbudilo sum utajevanja davkov, razkritje Malte Files pa je to še utrdilo. Na račun Šolakove družbe United Media Malta, ki ni imela zaposlenih, je po poročanju medijev med poletjema 2014 in 2015 steklo 6,7 milijona evrov, konec leta 2015 pa je Šolak družbo likvidiral. Na Hrvaškem davka, kot so poročali mediji, ni plačal, na Malti je oblastem nakazal 27.000 evrov, leto za tem pa si kupil 35 milijonov evrov vredno zasebno letalo Falcon 2000 LXS.
Šolakove prstne odtise so novinarji srbskega časnika Večernje novosti našli tudi v jesenski kampanji nekdanjega beograjskega župana Dragana Džilasa. Dan pred napovedjo kandidature je Džilas za 4,5 milijona evrov prodal hišo v predelu Novi Beograd. Kupec je bil prikrit, a sledi so privedle do Šolaka. Ta naj bi stal za podjetjem Tekhil Plaza, kupcem nepremičnine, o kateri se ocenjuje, da bi na trgu dosegla vrednost kvečjemu okoli 1,5 milijona evrov, torej trikrat manj od prodajne cene. Kljub prodaji medtem na istem naslovu ostaja sedež oglaševalske družbe Direct Media, ki jo je Džilas zaradi vstopa v politiko prodal bolgarskemu podjetniku Kasimirju Petrovu Gergovu. Po prepričanju srbskih medijev najverjetneje fiktivno. Džilas naj bi še naprej vlekel niti na oglaševalskem trgu, njegov domnevni skriti partner Šolak pa na telekomunikacijskem trgu, saj obvladuje pomembne tržne deleže tako na trgu internetne povezave, digitalne televizije kot tudi mobilne telefonije. Družba Slovenia Broadband pa je z vprašljivim poslom povezana tudi v Sloveniji. Ko je Telemach kupil Tušmobil, je Slovenia Broadband prek hongkonške družbe Middlesbor Associates od zakoncev Tuš za 29 milijonov evrov prevzela še blagovno znamko. Danes znamke Tušmobil ni več na trgu, posel pa je dodobra razburil Tuševe upnike. Pri Nacionalnem preiskovalnem uradu so nam potrdili, da v zvezi z omenjenim poslom vodijo predkazenski postopek zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.
Boj za prevlado na balkanskem telekomunikacijskem, televizijskem in oglaševalskem trgu se zaostruje. Potem ko je Agencija za varstvo konkurence (AVK) konec marca obravnavala predlog korektivnih ukrepov, s katerimi jo je želel kupec Pro Plusa, družba Slovenia Broadband, prepričati o odobritvi prevzema, se je zdaj lotila presoje trgov, na katere bi koncentracija lahko vplivala. Gre za trg televizijskih vsebin, od otroških programov ter športnih in informativnih programov, trg oglaševanja, za dostop do spletnih vsebin in tako naprej. Presojo bodo zaupali zunanjemu izvajalcu, kar so nam potrdili tudi v agenciji. Kot pravijo, pogodbe »za raziskavo trgov še niso sklenili in so še v fazi pogajanj s ponudniki«.
»Na pomoč« tudi evropska komisija
Rok, do katerega mora AVK izdati odločbo, se izteče sredi maja, toda v AVK poudarjajo, da je ta rok zgolj instrukcijski, kar pomeni, da lahko izdajo ustrezni akt tudi po njem. Kot dodajajo, si prizadevajo vse postopke končati v zakonskih rokih, a to ni odvisno le od njih, temveč tudi od zahtevnosti postopka, aktivnosti strank in preostalih deležnikov. Po nekaterih informacijah bi lahko prvi povzetek relevantnih dejstev, iz katerega bo že mogoče razbrati, v katero smer bi lahko šla odločitev agencije, kljub temu izdali še pred volitvami. V agenciji na vprašanje niso konkretno odgovorili: »Datuma izdaje povzetka relevantnih dejstev še ni mogoče opredeliti, saj gre za izjemno zahteven postopek, pri katerem je treba analizirati veliko zbrane dokumentacije.«
Pri presoji enega najzahtevnejših primerov s področja varstva konkurence bo AVK pomagala tudi evropska komisija. V agenciji so nam potrdili, da so se pri »postopku povezali z direktoratom za konkurenčnost, ki pri primeru sodeluje s svojimi strokovnjaki«.
Odvetniki »potrkali« na vrata članov sveta
Prevzemnike zastopa v Sloveniji odvetniška pisarna Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji, kjer so se v zadnjih dneh poslužili tudi dokaj nenavadne prakse. Dokumentacijo, vezano na postopek, so neposredno vročili kar članom sveta AVK, tudi na njihovih delovnih mestih. Z izjemo direktorja agencije Andreja Matvoza, ki je član sveta po funkciji, so preostali člani zunanji. Dr. Aleš Kuhar je agrarni ekonomist, Karla Pinter je vodja pravne službe na gospodarskem ministrstvu, Franci Pušenjak je poslovni svetovalec, Andrej Prah pa direktor pravne službe v Elements. Pinterjeva nam je informacije potrdila in pojasnila, da so bili takšnega načina ravnanja deležni tudi drugi člani sveta agencije. Gradivo so sicer prejeli tudi prek agencije.
»Menim, da je takšno ravnanje omenjene odvetniške družbe neprimerno in da se poskuša z njim vplivati na način odločanja v predmetni zadevi oziroma vzbuditi dvom ali nezaupanje v ravnanje agencije oziroma tam zaposlenih oseb pri vodenju konkretnega postopka,« nam je odgovorila Pinterjeva. Sama je tudi »podprla predlog, da o načinu ravnanja, ki sicer ni običajna praksa odvetniških družb«, obvestijo odvetniško zbornico, ki naj se opredeli »tako do načina vročanja kot tudi do vsebine dopisa ter nas člane sveta o njihovih ugotovitvah tudi obvesti«.
V AVK so dejali, da se lahko opredelijo le do korespondence, naslovljene nanje, v odvetniški pisarni pa pojasnili, da »pri zastopanju strank v skladu z zakonodajo izvršujejo vsa tista procesna dejanja, ki so zakonsko dopustna, so v interesu stranke in so potrebna za uveljavitev oziroma zaščito njihovih pravic«.
Večina naših sogovornikov o podrobnostih ni želela govoriti, je pa slišati, da je »nervoza vse večja«. Za dodatno zmedo naj bi poskrbel še spor med ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom in direktorjem AVK Andrejem Matvozem. Ta, spomnimo, ni sprejel ministrovega poziva k odstopu (poziv je sledil odločitvi sodišča, da je bil postopek izbire kandidata, kot ga je vodil minister Počivalšek, nezakonit), številni pa so spor povezali prav z odločanjem o Pro Plusu.
Paranoja ali neslutena moč?
Spomnimo – varuh konkurence presoja koncentracijo družb Slovenia Broadband in Pro Plus. Družba Slovenia Broadband je v lasti United Group, ki je prek povezanih družb lastnica izdajatelja vrste športnih in otroških programov, s tem pa tudi ponudnikov oglasnega prostora. Hkrati naj bi United Group posredno obvladovala tudi agencije, ki tržijo oglasni prostor na televizijskih programih, tudi tistih, ki jih obvladuje United Group. Po drugi strani je Slovenia Broadband lastnica Telemacha, na katerega kabelsko omrežje je priključenih okoli 31 odstotkov vseh televizijskih sprejemnikov v Sloveniji, poleg tega ima Telemach več kot 25 odstotkov širokopasovnega dostopa do spleta.
Tako bi lahko prišli do vertikalne integracije storitev od producenta programov, ponudnika medijskih vsebin do distributerja oziroma lastnika omrežij. To bi jim omogočalo, da dajejo prednost določenim (svojim) televizijskim programom, drugim pa (lahko) pri distribuciji postavijo nepoštene pogoje. Pro Plus, ki je lastnik televizijskih programov Pop TV in Kanal A, je imel lani 81-odstotni tržni delež na področju televizijskega oglaševanja, varuh konkurence pa je že pred časom ugotovil, da je Pro Plus ta svoj prevladujoči položaj zlorabljal.
Dosedanje dvomljive prakse
United Group je, spomnimo, v večinski lasti investicijske družbe KKR, njen petinski lastnik pa je srbski poslovnež Dragan Šolak. Sogovorniki se večinoma strinjajo, da je precej naivno pričakovati, da novonastali velikan ne bi izkoriščal svojega položaja na trgu, še posebej zato, ker mu glede na dostopne informacije te prakse niso tuje. Tako je bosanski urad za varstvo konkurence tik pred novim letom zaradi zlorabe položaja kaznoval Sport klub Sarajevo, v lasti skupine United Media Group. Sport klub naj bi namerno zavlačeval pri podpisu pogodbe o distribuciji svojih športnih kanalov za uporabnike omrežja konkurenčnega BH Telecoma, medtem ko so bili programi dostopni uporabnikom omrežja Telemach. Ta je tako kot Sport Klub v lasti United Group. United Group je tarča ogorčenja tudi na Hrvaškem, kjer je poskrbel, da hrvaški nogometni navdušenci kmalu ne bodo več mogli »brezplačno« gledati tekem svoje reprezentance. Sport klub je premagal nacionalno televizijo HRT in z evropsko nogometno zvezo Uefa sklenil dogovor o televizijskih pravicah za evropsko prvenstvo 2020 ter kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstvo 2022. Za prenos tekem bodo gledalci tako prisiljeni kupiti ustrezni paket, saj na nacionalni televiziji prenosov ne bo.
Kdo se krepi v Sloveniji
United Group vodi Šolak, ki je lani postal davčni rezident Malte (za potni list naj bi morali posamezniki po utečeni praksi odšteti 650.000 evrov), kar je pri številnih vzbudilo sum utajevanja davkov, razkritje Malte Files pa je to še utrdilo. Na račun Šolakove družbe United Media Malta, ki ni imela zaposlenih, je po poročanju medijev med poletjema 2014 in 2015 steklo 6,7 milijona evrov, konec leta 2015 pa je Šolak družbo likvidiral. Na Hrvaškem davka, kot so poročali mediji, ni plačal, na Malti je oblastem nakazal 27.000 evrov, leto za tem pa si kupil 35 milijonov evrov vredno zasebno letalo Falcon 2000 LXS.
Šolakove prstne odtise so novinarji srbskega časnika Večernje novosti našli tudi v jesenski kampanji nekdanjega beograjskega župana Dragana Džilasa. Dan pred napovedjo kandidature je Džilas za 4,5 milijona evrov prodal hišo v predelu Novi Beograd. Kupec je bil prikrit, a sledi so privedle do Šolaka. Ta naj bi stal za podjetjem Tekhil Plaza, kupcem nepremičnine, o kateri se ocenjuje, da bi na trgu dosegla vrednost kvečjemu okoli 1,5 milijona evrov, torej trikrat manj od prodajne cene. Kljub prodaji medtem na istem naslovu ostaja sedež oglaševalske družbe Direct Media, ki jo je Džilas zaradi vstopa v politiko prodal bolgarskemu podjetniku Kasimirju Petrovu Gergovu. Po prepričanju srbskih medijev najverjetneje fiktivno. Džilas naj bi še naprej vlekel niti na oglaševalskem trgu, njegov domnevni skriti partner Šolak pa na telekomunikacijskem trgu, saj obvladuje pomembne tržne deleže tako na trgu internetne povezave, digitalne televizije kot tudi mobilne telefonije. Družba Slovenia Broadband pa je z vprašljivim poslom povezana tudi v Sloveniji. Ko je Telemach kupil Tušmobil, je Slovenia Broadband prek hongkonške družbe Middlesbor Associates od zakoncev Tuš za 29 milijonov evrov prevzela še blagovno znamko. Danes znamke Tušmobil ni več na trgu, posel pa je dodobra razburil Tuševe upnike. Pri Nacionalnem preiskovalnem uradu so nam potrdili, da v zvezi z omenjenim poslom vodijo predkazenski postopek zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.
