S socialno šibkimi bančnimi razlaščenci bi se poravnali
Zakon o bančnih razlaščencev po nesklepčnosti vendarle skozi sito odbora.
Odpri galerijo
FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Očitki o neustavnosti pri odpravljanju ustavnosti, sodna zmaga dveh celjskih razlaščencev, predlogi za poravnavo in ločevanje poučenih od nepoučenih vlagateljev ter njihovo razkritje. To so poudarki, ki so krojili razpravo o predlogu zakona o postopku sodnega varstva bančnih razlaščencev na odboru na finance, ki so ga poslanci po prekinitvi seje zaradi nesklepčnosti, vendarle ocenili kot primernega za obravnavo v državnem zboru.
Člani odbora niso podprli predloga poslancev SDS in NSi, da naj odbor prestavi obravnavo predloga, dokler koalicija vmes ne pripravi rešitev, ki bodo skladne z ustavo. »Vi danes neustavno stanje rešujete z neustavnimi rešitvami,« je opozoril Anže Logar. Poslanci SDS in NSi so sejo zapustili.
Med določili, ki je bil delež očitkov o neustavnosti, je rešitev, da bo morebitno odškodnino plačala Banka Slovenije. Koalicija je v ta namen predlagala, da bi se država od 1. januarja letos odpovedala presežku, ki ga Banka Slovenije letno nakaže v proračun, ta sredstva pa bi do konca sodnih postopkov šla v posebne rezerve za izplačilo morebitnih odškodnin. Zato gre tukaj po mnenju vlade za proračunska sredstva.
Banka Slovenije kljub temu meni, da vloženi amandmaji ne rešujejo vseh spornih rešitev predloga zakona. »Poleg tega predlog zakona Banko Slovenije postavlja v izredno podrejen položaj, ki z vidika javnih inštitucij z nekaterimi spornimi določbami pomeni precedens v Sloveniji in Evropski uniji,« so opozorili v centralni banki, kjer že ves čas nasprotujejo rešitvi, da bi plačali morebitno odškodnino, saj da takšna rešitev krši prepoved monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke. Dodali so, da vztrajanje pri ureditvi, ki ni skladna s pravom EU in obstoječim pravom Republike Slovenije, lahko pomeni, da bo zakon izpostavljen nadaljnji presoji s strani pristojnih sodišč, kar bo še dodatno odložilo reševanja sporov nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti.
»Ta zakon je ne velik blef. Zakon gre zavestno v napačno smer, saj se je vlada odločila, da večina razlaščenih vlagateljev ne bo poplačana,« pa je menil Jože Tanko (NSi). Sam je zato predlagal poplačilo iz državnega proračuna brez pravdnega postopka. Maša Kociper (Sab) pa je opozorila, da je treba morebitno nastalo škodo v sodnem postopku šele ugotoviti.
Stranka Alenke Bratušek je predlagala zunajsodno poravnavo za socialno šibkejše vlagatelje. Predlagali so, da bi morala Banka Slovenije tistim, ki so v letu 2013 imeli največ 18.278 evrov prihodkov, omogočiti zunajsodno poravnavo v višini največ 80 odstotkov vplačane vrednosti kvalificirane obveznosti oziroma največ 20.000 evrov, razen če bi se odločili za tožbo. Odbor je kljub nekaterim pomislekom o ustavnopravni skladnosti to dopolnilo podprl le z 2 glasovoma za in enim proti.
So pa poslanci večinoma pozdravili amandma, da se bodo morali razlaščeni vlagatelji razkriti, če bodo hoteli vložiti odškodninsko tožbo, sodišče pa naj bi kar javno objavilo. Pri tem so še posebej poudarjali tiste, ki so podrejene finančne instrumente kupovali v tujini. Državni sekretar Metod Dragonja je priznal, da pri tem obstaja tveganje, da bodo nekdanji imetniki takšno rešitev prerekali.
Člani odbora niso podprli predloga poslancev SDS in NSi, da naj odbor prestavi obravnavo predloga, dokler koalicija vmes ne pripravi rešitev, ki bodo skladne z ustavo. »Vi danes neustavno stanje rešujete z neustavnimi rešitvami,« je opozoril Anže Logar. Poslanci SDS in NSi so sejo zapustili.
Med določili, ki je bil delež očitkov o neustavnosti, je rešitev, da bo morebitno odškodnino plačala Banka Slovenije. Koalicija je v ta namen predlagala, da bi se država od 1. januarja letos odpovedala presežku, ki ga Banka Slovenije letno nakaže v proračun, ta sredstva pa bi do konca sodnih postopkov šla v posebne rezerve za izplačilo morebitnih odškodnin. Zato gre tukaj po mnenju vlade za proračunska sredstva.
Preberite še: Bančne razlaščence bi ob tožbi javno objavili
Banka Slovenije kljub temu meni, da vloženi amandmaji ne rešujejo vseh spornih rešitev predloga zakona. »Poleg tega predlog zakona Banko Slovenije postavlja v izredno podrejen položaj, ki z vidika javnih inštitucij z nekaterimi spornimi določbami pomeni precedens v Sloveniji in Evropski uniji,« so opozorili v centralni banki, kjer že ves čas nasprotujejo rešitvi, da bi plačali morebitno odškodnino, saj da takšna rešitev krši prepoved monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke. Dodali so, da vztrajanje pri ureditvi, ki ni skladna s pravom EU in obstoječim pravom Republike Slovenije, lahko pomeni, da bo zakon izpostavljen nadaljnji presoji s strani pristojnih sodišč, kar bo še dodatno odložilo reševanja sporov nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti.
Tanko: Zakon je blef
»Ta zakon je ne velik blef. Zakon gre zavestno v napačno smer, saj se je vlada odločila, da večina razlaščenih vlagateljev ne bo poplačana,« pa je menil Jože Tanko (NSi). Sam je zato predlagal poplačilo iz državnega proračuna brez pravdnega postopka. Maša Kociper (Sab) pa je opozorila, da je treba morebitno nastalo škodo v sodnem postopku šele ugotoviti.
Stranka Alenke Bratušek je predlagala zunajsodno poravnavo za socialno šibkejše vlagatelje. Predlagali so, da bi morala Banka Slovenije tistim, ki so v letu 2013 imeli največ 18.278 evrov prihodkov, omogočiti zunajsodno poravnavo v višini največ 80 odstotkov vplačane vrednosti kvalificirane obveznosti oziroma največ 20.000 evrov, razen če bi se odločili za tožbo. Odbor je kljub nekaterim pomislekom o ustavnopravni skladnosti to dopolnilo podprl le z 2 glasovoma za in enim proti.
So pa poslanci večinoma pozdravili amandma, da se bodo morali razlaščeni vlagatelji razkriti, če bodo hoteli vložiti odškodninsko tožbo, sodišče pa naj bi kar javno objavilo. Pri tem so še posebej poudarjali tiste, ki so podrejene finančne instrumente kupovali v tujini. Državni sekretar Metod Dragonja je priznal, da pri tem obstaja tveganje, da bodo nekdanji imetniki takšno rešitev prerekali.
