Tudi BBC se je poklonil odkritju slovenskih gverilskih arheologov

Konec lanskega leta smo v Delu pisali o izjemnem odkritju slovenskih gverilskih arheologov na Krasu, ki prinaša nov vpogled v to, kako so lovci v prazgodovini v Evropi lovili živali. Arheologa Dimitrij Mlekuž Vrhovnik z ljubljanske filozofske fakultete in Tomaž Fabec z Zavoda za kulturno dediščino Slovenije sta v ugledni znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS) namreč objavila članek o več kilometrov dolgih kamnitih strukturah, ki so jih prazgodovinske skupnosti na Krasu uporabljale za množični lov na divjad.

Po najdbi velikanskih kamnitih pasti se znanstveno delo šele začenja

Študija temelji na zračnem laserskem skeniranju (lidar), terenskih raziskavah, izkopavanjih in analizah z uporabo geografskih informacijskih sistemov (GIS), odkritje pa spreminja razumevanje evropske prazgodovine. Kaže namreč, da so lovske skupnosti ustvarjale monumentalne krajinske strukture, ki so zahtevale odlično poznavanje prostora, zapleteno organizacijo, natančno načrtovanje in upravljanje sezonskih presežkov mesa. 

Portal History, namenjen popularizaciji zgodovine, arheologije in znanosti, je odkritje slovenskih raziskovalcev uvrstil na šesto mesto med sedmimi najpomembnejšimi lanskimi arheološkimi odkritji.

Odkritje je opazil tudi britanski BBC in o tem naredil reportažo v okviru serije Discover the World, s katero slavi lepoto in raznolikost našega planeta. Zato smo enega od avtorjev študije Dimitrija Mlekuža Vrhovnika pobarali, kako je prišlo do sodelovanja s slovito britansko medijsko družbo. Kakor nam je povedal, je avtorica videoreportaže zasledila objave v medijih in jih kontaktirala za snemanje.

Arheologa Dimitrij Mlekuž Vrhovnik (na fotografiji) z ljubljanske filozofske fakultete in Tomaž Fabec z Zavoda za kulturno dediščino Slovenije sta v znanstveni reviji PNAS objavila članek o več kilometrov dolgih kamnitih strukturah, ki so jih prazgodovinske skupnosti na Krasu uporabljale za množični lov na divjad. O odkritju je zdaj objavil reportažo tudi britanski BBC. FOTO: Leon Vidic

»In smo se tako dogovorili za snemalni dan na terenu, ko sva bila s Tomažem na pasteh, kjer sva pokazala samo konstrukcijo, kako so te pasti videti v naravi in tako naprej. Potem so prišli še med našimi raziskavami, ki smo jih imeli na pasteh skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine. Imeli smo prakso s študenti in smo dejansko raziskovali na eni izmed pasti,« je povedal.

V enem od člankov, objavljenih v Delu, je Mlekuž Vrhovnik izrazil upanje, da bo z objavo v PNAS omogočeno daljše raziskovanje v okviru institucij, saj sta s kolegom Fabcem pri dotedanjem raziskovanju ubrala gverilsko arheologijo, kar pomeni, da sta raziskovala zunaj uradnih institucij, na lastno pest oziroma za svoje zanimanje. Zato nas je zanimalo, ali se je to uresničilo.

Ruševina usmerjevalnega zidu na terenu. Zidovi so zgrajeni iz velikih, korodiranih apnenčastih kamnov, širokih približno en meter in visokih do enega metra. FOTO: T. Fabec/ZVKDS

»Zdaj smo prišli iz gverilske faze, ki je bila potrebna za to, da smo to odkritje začeli, v bolj institucionalni okvir. Prej omenjene raziskave, ki smo jih imeli letos spomladi, so že potekale v okviru Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Center za preventivno arheologijo je bil uradni vodja, sodeloval je pa tudi oddelek za arheologijo, kjer smo imeli prakso s študenti. Tako da so bile to prave arheološke raziskave, tako kot običajno potekajo, s točno določenim ciljem, da ugotovimo rabo prostora, točen čas, kdaj je bila past v uporabi,« je pojasnil arheolog.

»Delo poteka naprej. Dobili smo neke nove podatke, neke nove vzorce. Nimamo še rezultatov analiz, ker te stvari potekajo počasi, ampak smo vzpostavili stike z institucijami, ki nam bodo omogočile dodatno datiranje in podobno. Delo poteka tako, kot gre to v znanosti: malo počasneje, kakor bi nekdo pričakoval, da bodo takoj neki senzacionalni rezultati, ampak kontinuirano naprej,« je sklenil Dimitrij Mlekuž Vrhovnik.