Begunca lahko vzamete domov šele ob polnih kapacitetah

Begunska kriza: Prosilci za azil so lahko na zasebnih naslovih v določenih primerih.
Objavljeno
09. september 2015 21.23
Barbara Hočevar, notranja politika
Barbara Hočevar, notranja politika
Ljubljana – Številni prebivalci Slovenije so v zadnjih dneh na različne načine izrazili pripravljenost za pomoč beguncem, tako s pošiljanjem dobrin v Grčijo in Srbijo kot s pobudami, kaj bi lahko storili, če bi ljudje prišli v Slovenijo. Marsikdo jim je pripravljen zagotoviti streho nad glavo.

Številne pobude so vzniknile, odkar nas pretresajo podobe nesrečnikov, ki so se v iskanju varnosti in boljšega življenja podali na pot proti severni in zahodni Evropi. Pred dnevi je društvo UP Jesenice odpeljalo dva kombija humanitarne pomoči sto petdesetim beguncem iz Iraka, Sirije in Afganistana, ki se nahajajo ob slovensko-italijanski meji v Gorici. Na facebooku je zaživelo več skupin, ena med njimi je Pomagajmo beguncem, ki ima več kot 4000 članov in zbirna mesta za dostavo pomoči po več krajih v Sloveniji.

Na spletni strani Slovenske filantropije pa s pomočjo obrazca zbirajo pobude za pomoč beguncem. Po besedah Primoža Jamška so doslej prejeli približno 300 pobud. Nekateri bi prispevali denar oziroma materialna sredstva, drugi bi delali kot prostovoljci v akcijah, zagotavljali terapevtsko pomoč, dejavnosti za otroke, druženje, pomagali pri učenju slovenščine, povabili na kosilo. Oglasila se je porodna spremljevalka, ki bi pomagala nosečnicam in dala podporo pri porodu. Približno 30 prostovoljcev bi ljudi vzelo domov, bodisi bi dali sobo v svojem stanovanju bodisi ponujajo kar stanovanje, ki ga ne uporabljajo, vikend ... Oglasilo se je nekaj posameznikov, ki so pripravljeni odstopiti tudi svoje večje zgradbe, ki sprejmejo do 50 ljudi.

A vprašanje je, ali je takšna zasebna nastanitev ljudi zakonsko mogoča. Če bi se zahodnobalkanska pot, ki gre zdaj iz Turčije čez Grčijo, Makedonijo in Srbijo do Madžarske, res preusmerila čez Hrvaško in Slovenijo, bi prihajali tako ljudje, ki bi prosili za azil, kot tisti, ki bi jim dovolili začasno zadrževanje, ker jih zaradi razmer ni mogoče vrniti v domovino. Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) v svojih uradnih odgovorih pojasnjujejo, da smejo prosilci za azil zunaj azilnega doma bivati v določenih primerih. Praksa kaže, da takšno namestitev ponavadi dovolijo ljudem iz posebno ranljivih skupin ali z zdravstvenimi indikacijami.

Človek, ki pridobi status begunca ali subsidiarne zaščite, pa lahko biva v kapacitetah MNZ ali na zasebnem naslovu. »To pomeni, da posameznik lahko ponudi prenočišče prosilcu oziroma tujcu s priznano pravico do mednarodne zaščite. Takšna rešitev – zasebna nastanitev – bo bolj prišla v poštev v kasnejši fazi, to je v fazi integracije, zdaj namreč rešujemo vprašanje nastanitve v primeru množičnega prihoda migrantov,« so pojasnili na MNZ.

Najprej državne kapacitete

Uradniki so te dni večkrat ponovili, da bi ob prihodu večjega števila ljudi najprej napolnili državne kapacitete za prosilce za azil in namestitvene centre za tiste z dovoljenjem zadrževanja. Šele če bi bile te povsem polne, bi iskali druge možnosti. Eden od vzrokov za takšen pristop je finančni – država mora poskrbeti za nastanitev, hrano in tudi siceršnjo oskrbo teh ljudi, prosilci za azil imajo pravico do prevajalca v postopkih in pravnega svetovanja nevladnih organizacij, kar bi bilo v primeru, da bi bili razseljeni po različnih naslovih, logistično in tudi drugače bolj zahtevno, kot če so v centrih. Finančno si MNZ tega ne more privoščiti.

Ker je bilo vprašanj, kako je z zasebno nastanitvijo, kar precej, so to možnost preverjali tudi v Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij (PIC), zlasti po objavi informacije, da so v Avstriji predvidene globe za tiste, ki bi ljudem, ki so nelegalno vstopili na ozemlje države, omogočili prevoz in nastanitev. Pokazalo se je, da tudi pri nas po veljavnem zakonu o tujcih ni dovoljeno pomagati s prevozi ali prebivališčem ljudem, ki niso legalno vstopili. Za fizične osebe, ki to omogočajo, je predvidena globa od 2000 do 4500 evrov. Torej bi, če se zakonsko ne bo kaj spremenilo, prišla v poštev pomoč z namestitvijo le za prosilce za mednarodno zaščito in tiste, ki jim bo status odobren. Teh pa, po predvidevanjih poznavalcev in izkušnjah sosednjih držav, najbrž ne bo prav veliko.