Bela krajina dobiva zdravo pitno vodo

Železnica je bila zgrajena v enem letu, vodovod gradijo že skoraj 20 let, Evropa sofinancira le do konca leta.

Objavljeno
05. junij 2015 17.36
karba/gradnja
Zdenka Lindič - Dragaš, Novo mesto
Zdenka Lindič - Dragaš, Novo mesto
Podzemelj - V vseh treh belokranjskih občinah upajo, da bodo do konca leta uspeli zaključiti 26 milijonov evrov vreden projekt trajnostne oskrbe prebivalstva s pitno vodo in varovanja vodnih virov. Če ga ne bodo, bodo morale sredstva za preostanek v celoti zagotoviti občine. Zdaj je uresničen 81-odstotno.

»Naš projekt je primerljiv z drugimi kohezijskimi projekti v državi, za Belo krajino pa je daleč največji in najpomembnejši doslej. Primerjam ga s stoletnico železnice, ki so jo zgradili v enem letu, načrtovali pa seveda malo dlje. Mi smo za oboje potrebovali več časa,« je povedala direktorica Komunale Metlika Irena Flajnik Pezdirc, koordinatorica skupine projektov. Belokranjski vodovod gradijo od leta 1996.

»Gradnje potekajo po terminskem načrtu«

Prva faza je bila zaključena v letu 2008, drugo so začeli pred dobrimi petimi leti. Projekt trajnostne oskrbe prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov Bele krajine izvajajo s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev, ki jih bo v primeru končanja projekta do konca letošnjega leta 65 odstotkov. Država mora zagotoviti dobro petino, občine pa 14 odstotkov. Če bi se (še) kaj zalomilo, bodo morale prispevati še več.

»Gradnje na terenu potekajo po terminskem načrtu, več težav je z urejanjem papirjev, administracijo, zaključevanjem del s pridobivanjem uporabnih dovoljenj. Res smo v časovni stiski,« je potrdila Irena Flajnik Pezdirc. Med večjimi problemi je pridobivanje služnosti, saj so jih za posamezno traso potrebovali tudi po dvesto. Razlog je bil v mnogih primerih banalen. Predvsem pri gradnji ob cestah in preko njih so morali urejati podatke še iz avstroogrskega katastra, po katerem ceste potekajo po zasebnih zemljiščih, za kar do zdaj niso vedeli niti lastniki.

Župani hudi na državo

Kohezijski projekt, ki bo zagotovil zdravo pitno vodo tako rekoč vsem Belokranjcem, vključuje gradnjo 147 kilometrov vodovodov, 13 kilometrov kanalizacijskih sistemov ter čistilni napravi v Črnomlju in Semiču. Končali so dobre štiri petine projekta, obe čistilni napravi in nekaj vodovodnih sistemov že ima uporabno dovoljenje, v dobrega pol leta pa morajo končati nekaj težjih odsekov. Po besedah Flajnik Pezdirčeve imajo odprtih še 40 gradbišč, na katerih dela pospešeno potekajo.

»Stroji so na vseh gradbiščih z izjemo Podzemlja. Ta odsek je bil po načrtih res med zadnjimi, dolgo pa so trajali tudi pogovori z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, da smo dosegli kompromis s spremembo trase. Pričakujemo, da bo ministrstvo za kulturo v dveh tednih le izdalo odločbo o arheoloških raziskavah na tem območju, in da bo izbrani izvajalec v enem tednu začel z delom. Potem bomo, če bo le mogoče, delali na več odsekih hkrati, da bi zaključili gradnjo do konca leta in s tem občini prihranili strošek zagotavljanja sredstev za manjkajoči del projekta,« je povedala Irena Flajnik Pezdirc.

Obe belokranjski županji, črnomaljska Mojca Čemas Stjepanovič in semiška Polona Kambič, ter metliški župan Darko Zevnik so hudi na državo tudi zaradi neživljenjskih predpisov za zahtevano zagotovitev oskrbe s pitno vodo in čiščenjem odplak. Poudarili so, da bo do leta 2017 po zdajšnjih zelo težko vse urediti. V Semiču na primer ne morejo začeti urejanja na območju Semiške gore zaradi nekaj oddaljenih uporabnikov, v Črnomlju pa ne prav tako večjega območja zaradi dveh prebivalcev v oddaljeni vasi.