Blagodejni spanec in Gost iz Švice

Anekdoti iz zgodovine Dela

Objavljeno
25. februar 2019 18.53
Posodobljeno
25. februar 2019 18.53
Božidar ”Tedi”  Pahor  Fotodokumentacija Dela

Blagodejni spanec


Mnogim mladim novinarjem na Delu je bil v sedemdesetih letih mentor Vlado Šlamberger. Bil je med drugim tudi urednik notranjepolitične redakcije. Nadobudnim novinarjem je pogosto svetoval: »Vsak prosti trenutek izrabite za počitek, za spanje, ker sicer mora biti novinar vedno pripravljen na akcijo, delo«. Temu »novinarskemu« idealu je bil najboljši približek starosta zunanjepolitičnih novinarjev Božidar »Tedi« Pahor. On je zaspal, kjerkoli se je pač dalo zaspati. Tudi na partijskem sestanku je znal zaspati, tudi smrčati. Kolegi so ga pustili pri miru, ker so vedeli, da je imel poseben spanec. Rado se je namreč zgodilo, da je sredi burne politične razprave Tedi kar na lepem nehal smrčati, dvignil roko in rekel: »Jaz sem pa proti«.


Visoki gost iz Švice


V šestdesetih in sedemdesetih letih so v Klub književnikov, Pen Klub po domače, hodili samo člani kluba, pisatelji in pesniki, slikarji, glasbeniki, gledališčniki in filmarji, sploh ljudje iz sveta kulture. Miro Poč, novinar in dolgoletni urednik Dela, pa je pripeljal novinarje, ki so tedaj domovali na Tomšičevi. Politikov ni bilo, niso se marali kazati v gostilnah. Gostinec Miklič je imel za mnoge od njih knjigo, v katero je vpisoval, koliko so pri njem pojedli in popili tisti mesec, potem pa so prvega, ko so dobili plačo, kar vso pustili pri njem. S kulturniki in novinarji je imel Miki še druge skrbi, večkrat je bilo zelo napeto. Pred mnogimi leti sta si tako skočila v lase znani slovenski pianist, zdaj že pokojni Primož Lorenz, in beograjski gledališki režiser Ljubiša Ristić. Prvi potem dolga leta ni hodil k Mikliču. Hudo sta se udarila v navzočnosti Milene Zupančič tudi njen mož Dušan Jovanovič in filmski režiser Matjaž Klopčič. Nenehno – a zgolj verbalno – se je s komer koli že prepiral tudi prav tako že pokojni pisatelj Peter Božič. Tudi zakonski pari ali pari kar tako so mu zakuhali marsikatero. Verjetno najbolj znamenita klubska anekdota pa je tista o visokem gostu iz Švice, ki ga je Poč napovedal Mikliču. Menda sta se več tednov pogovarjala, kaj bo jedel izbirčni tujec, na koncu pa sta se odločila za dvojni biftek. Poč je Švicarja res pripeljal – bil je bernardinec, ki si ga je izposodil v gostilni Kovač. Toda Miklič se ni pustil zmesti, Miro je jedel pri mizi, kot tele velik pes pa s krožnika na tleh.