Bledolična Benečanka še vir opravljanja

Piran – »Lasa pur dir« (Pusti, naj govorijo), napis, vklesan v kamnito ploščo piranske hiše na Tartinijevem trgu, je pripomogel, da je palača še bolj znana, kot bi bila sicer. Naročil ga je bogati beneški trgovec, da bi potolažil ljubico, ki ji je podaril lepo palačo na vogalu trga in je bila zato žrtev nevoščljivih jezikov. Danes je napis spet aktualen, saj tolaži konservatorje, ki jim Pirančani ne prizanašajo zaradi nove barve.

Turisti, ki občudujejo glavni mestni trg, zaman iščejo arhitekturno lepotico, ki je v vseh vodnikih opisana kot rdeča hiša. Znamenite hiše v slogu beneške gotike iz 15. stoletja na Tartinijevem trgu ni več. Namesto nje so Pirančani po skoraj treh mesecih dobili elegantno in lepo obnovljeno arhitekturo, s kakovostno obdelanim kamnitim okrasjem stavbe, z apnenim ometom, natanko tako, kot velevajo pravila spomeniškovarstvene stroke. Tartinijev trg sije v novi luči. A večina meščanov, kot kaže, z bledolično podobo Benečanke ni zadovoljnih. Najpogostejši komentarji, ki jih je bilo včeraj popoldne slišati od domačinov, so bili: katastrofa; fuj; kaj so naredili; da bi jih strela ...

Toda podjetje Gnom, specializirano za prenovo arhitekturnih spomenikov, je delo opravilo izjemno natančno. To še najbolje odražajo kamniti elementi, a tudi apneni omet in novo ostrešje. Za vse bo občina odštela med 30.000 in 40.000 evri, končnega obračuna še ni, nam je včeraj povedal arhitekt Salko Pivać, ki je v imenu lastnika (občine Piran) nadziral prenovitvena dela: »Upam, da bo današnji dan v zgodovini Benečanke zapisan z zlatimi črkami. Občina je obnovila streho, kamnite elemente, omete, odstranila je napake pri obnovi stavbe.

Škodljivi cement

Betonski omet je spomeniku škodil. Brez dvoma bo stavba v prihodnosti zamenjala še veliko barv. Toda to, kar lahko zdaj vidimo, je tisto, kar slovenska spomeniškovarstvena stroka lahko največ ponudi. Prejšnji prenovitelji so odbili stare omete, uporabili cementne, dodali so armiranobetonske plošče, enako notranje stopnišče ... To so prijemi, ki jih današnja konservatorska stroka niti v sanjah ne bi uporabila, saj cement škoduje naravnim materialom v spomenikih,« je dejal Pivać in pojasnil, da se je obnova hiše nekoliko zavlekla zaradi temeljitejšega premisleka o izbiri barve in zato, da so ves konservatorski postopek predstavili piranski javnosti. Tedaj je vodja območne enote ZVKDS Piran Daniela Tomšič pojasnila, da so tehniko izdelave ometa in njegovo barvo določili na podlagi najdenega vzorca, ki je najstarejši vzorec, ni pa mogoče natančno določiti letnice niti stoletja njegove izdelave. Njen dolgoletni predhodnik Anton Mikeln pa je dejal, da so imele civilne iniciative različne vloge pri ohranjanju spomenikov. Pri obnovi mandrača je bila ta pozitivna. »Toda če bi pred 25 leti popustil poulični demokraciji, bi sredi Tartinijevega trga še danes parkirali avtomobili,« je rekel Mikeln.