Blizu sto tisoč Slovencev bije bitko z njo
Demenca: mreža, prijazna dementnim, šteje že prek trideset lokacij in nobenega - robota
Odpri galerijo
Karikatura: Marko Kočevar
Trbovlje – V svetu se z demenco spopada prek 50 milijonov ljudi. Medtem ko je EU demenco že pred desetletjem razglasila za javnozdravstveno prioriteto, se z njo kot vse večjim zdravstvenim in družbenim problemom sooča tudi Slovenija. Pri nas je obolelih že prek 32.000. Zato so dementnim prijazne točke toliko bolj dobrodošle; zadnjo so odprli včeraj v Trbovljah.
V Sloveniji registra bolnikov z demenco, ki velja za neozdravljivo bolezen, ki prizadene možgane in je med desetimi najpogostejšimi vzroki smrti, ne premoremo, ocene o obolelih se gibljejo okrog 32.000 oseb, med njimi je največ obolelih za Alzheimerjevo boleznijo in večina jih živi doma. Zanje skrbijo svojci, kar pomeni, da bitko z demenco bije že blizu 100.000 Slovencev.
Demenco ima že vsak peti Zemljan, starejši od 65 let. Ocenjujejo, da bo sredi 21. stoletja na svetu že sto milijonov obolelih. Število dementnih sicer narašča hitreje kot število starejše populacije. V 2010 je bilo v Sloveniji po podatkih Statističnega urada starejših od 65 let dobrih 16 odstotkov prebivalstva, zdaj jih je že petina ali blizu 400.000; med njimi je skoraj 60 odstotkov žensk, prek 220 pa je stoletnikov.
V domovih po Sloveniji biva skoraj 17.000 oseb, starejših od 65 let, približno toliko ljudi še čaka na sprejem. Mesečni dohodek starejših je pri nas v povprečju za 280 evrov prenizek, da bi lahko v celoti krili bivanje oziroma oskrbo v domu. Tudi zato in da čim dlje ohranimo njihovo dostojanstvo, pravijo v društvu Spominčica, se je treba truditi, da so oboleli lahko čim dlje doma.
Dementni se pogosto izgubijo, pozabljajo, v trgovini preprosto vzamejo, kar potrebujejo, ne da bi plačali, saj izgubijo občutek za denar, se ne znajdejo v neznanem okolju, so zmedeni in prestrašeni … Da bo stresnih situacij zanje in svojce čim manj, je društvo Spominčica lani odprlo prvo točko, prijazno demenci (DPT) kjer je poleg osnovnih informacij mogoče dobiti tudi koristne napotke, kako ukrepati, ko človek naleti na osebo z znaki demence. Danes je v Sloveniji že prek trideset tovrstnih DPT točk. V trboveljskem Domu upokojencev Franca Salamona (Dufs) je zaživela včeraj.
V Dufsu že dobro desetletje deluje gospodinjska skupnost, namenjena dementnim. Trenutno šteje enajst starejših oseb. Direktorica Dani Hren se spominja, da so v preteklosti v domsko oskrbo starejše sprejemali predvsem zaradi zlomljenih kolkov; zdaj prihaja k njim vse več dementnih: »Vključujemo jih v vse dnevne aktivnosti v domu, ki so jim v veselje in ki jih 'vračajo' v čas pred boleznijo. S pomočjo strokovnjakov se trudimo čim bolj 'normalizirati' življenje v tej skupnosti. Stanovalci opravljajo lažja gospodinjska dela, obiskujejo domski bazen, obenem skrbimo za izobraževanje svojcev, da lažje sprejmejo bolezen, ki jim jemlje bližnjega …«
Kot še opaža Hrenova, demenca ženskam ponovno obuja materinski čut: »Marsikatera vzame otroški voziček, da 'pelje otroka ven', druga spet torbico, češ da mora na avtobus in v službo, tretja želi kovček, ker da potuje, četrta spet išče stojalo za sušenje perila… Zato so gospe, ki pestujejo igrače – dojenčke ali jih vozijo v vozičku, pri nas vsakdanji prizor. To so pač njihovi otroci.« Dufs je v sodelovanju s festivalom novomedijske kulture pred leti gostil tudi humanoidnega robota Asima in telenoida. »To je bila neprecenljiva izkušnja za stanovalce. Kar niso ju nehali objemati in se pogovarjati z njima,« je navdušena Hrenova.
A po robotski izkušnji je ostal – robotski izziv: Dufs bo ob prvi priložnosti investiral v robota, ki bo edini v domu, ki ne bo poznal stiske s časom, obremenitve z delom, slabih in dobrih dni … in bo kadarkoli na voljo dementnim, ki si bodo zaželeli njegove družbe
V Sloveniji registra bolnikov z demenco, ki velja za neozdravljivo bolezen, ki prizadene možgane in je med desetimi najpogostejšimi vzroki smrti, ne premoremo, ocene o obolelih se gibljejo okrog 32.000 oseb, med njimi je največ obolelih za Alzheimerjevo boleznijo in večina jih živi doma. Zanje skrbijo svojci, kar pomeni, da bitko z demenco bije že blizu 100.000 Slovencev.
Demenco ima že vsak peti Zemljan, starejši od 65 let. Ocenjujejo, da bo sredi 21. stoletja na svetu že sto milijonov obolelih. Število dementnih sicer narašča hitreje kot število starejše populacije. V 2010 je bilo v Sloveniji po podatkih Statističnega urada starejših od 65 let dobrih 16 odstotkov prebivalstva, zdaj jih je že petina ali blizu 400.000; med njimi je skoraj 60 odstotkov žensk, prek 220 pa je stoletnikov.
V domovih po Sloveniji biva skoraj 17.000 oseb, starejših od 65 let, približno toliko ljudi še čaka na sprejem. Mesečni dohodek starejših je pri nas v povprečju za 280 evrov prenizek, da bi lahko v celoti krili bivanje oziroma oskrbo v domu. Tudi zato in da čim dlje ohranimo njihovo dostojanstvo, pravijo v društvu Spominčica, se je treba truditi, da so oboleli lahko čim dlje doma.
Mreža točk, prijaznih demenci, se širi
Dementni se pogosto izgubijo, pozabljajo, v trgovini preprosto vzamejo, kar potrebujejo, ne da bi plačali, saj izgubijo občutek za denar, se ne znajdejo v neznanem okolju, so zmedeni in prestrašeni … Da bo stresnih situacij zanje in svojce čim manj, je društvo Spominčica lani odprlo prvo točko, prijazno demenci (DPT) kjer je poleg osnovnih informacij mogoče dobiti tudi koristne napotke, kako ukrepati, ko človek naleti na osebo z znaki demence. Danes je v Sloveniji že prek trideset tovrstnih DPT točk. V trboveljskem Domu upokojencev Franca Salamona (Dufs) je zaživela včeraj.
Karikatura: Marko Kočevar
Lutke in humanoidni roboti
V Dufsu že dobro desetletje deluje gospodinjska skupnost, namenjena dementnim. Trenutno šteje enajst starejših oseb. Direktorica Dani Hren se spominja, da so v preteklosti v domsko oskrbo starejše sprejemali predvsem zaradi zlomljenih kolkov; zdaj prihaja k njim vse več dementnih: »Vključujemo jih v vse dnevne aktivnosti v domu, ki so jim v veselje in ki jih 'vračajo' v čas pred boleznijo. S pomočjo strokovnjakov se trudimo čim bolj 'normalizirati' življenje v tej skupnosti. Stanovalci opravljajo lažja gospodinjska dela, obiskujejo domski bazen, obenem skrbimo za izobraževanje svojcev, da lažje sprejmejo bolezen, ki jim jemlje bližnjega …«Karikatura: Marko Kočevar
Kot še opaža Hrenova, demenca ženskam ponovno obuja materinski čut: »Marsikatera vzame otroški voziček, da 'pelje otroka ven', druga spet torbico, češ da mora na avtobus in v službo, tretja želi kovček, ker da potuje, četrta spet išče stojalo za sušenje perila… Zato so gospe, ki pestujejo igrače – dojenčke ali jih vozijo v vozičku, pri nas vsakdanji prizor. To so pač njihovi otroci.« Dufs je v sodelovanju s festivalom novomedijske kulture pred leti gostil tudi humanoidnega robota Asima in telenoida. »To je bila neprecenljiva izkušnja za stanovalce. Kar niso ju nehali objemati in se pogovarjati z njima,« je navdušena Hrenova.
A po robotski izkušnji je ostal – robotski izziv: Dufs bo ob prvi priložnosti investiral v robota, ki bo edini v domu, ki ne bo poznal stiske s časom, obremenitve z delom, slabih in dobrih dni … in bo kadarkoli na voljo dementnim, ki si bodo zaželeli njegove družbe
