Blokada verjetno enkraten fiasko, a avanture še bodo
Državni zbor: Soglasje le, da bodo zasedali prihodnji teden, sicer koalicija in opozicija ostajata vsaksebi.
Odpri galerijo
Pred zasedanjem prihodnji teden bo kolegij predsednika državnega zbora v ponedeljek potrjeval še časovnico. FOTO: Jure Eržen/Delo
Na posvetu, ki ga je predsednik državnega zbora Igor Zorčič sklical po tem, ko z 42 glasovi za in 42 proti ni bil izglasovan dnevni red majske seje, so se poslanske skupine dogovorile le, da bodo na zahtevo opozicije na izredni seji prihodnji teden obravnavali predlog ustavne obtožbe premiera Janeza Janše, na zahtevo koalicije pa njihove zakonodajne predloge. Soglasja o drugih odprtih vprašanj, od razmerij koalicije in opozicije v parlamentarnih odborih do uskladitve o morebitnih predčasnih volitvah, pa nikakor ni.
Za zakonske predloge in točke, ki še niso uvrščene na omenjeno izredno sejo, bodo zahteve za sklic izrednih sej po napovedih koalicije in opozicije še vložene. Vključno z obravnavo predloga za razrešitev predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. »Najbrž ni nobena skrivnost, da se je ta časovnica zavlekla, ker so nekateri naši poslanci tako ali drugače objektivno zadržani, predvsem iz zdravstvenih razlogov. Ko bo ta ovira odpravljena, bo tudi seja sklicana,« je dejal vodja poslancev SMC Gregor Perič, ki je bil tako kot vsa koalicija zaradi ponedeljkove opozicijske blokade kritičen predvsem do predsednika državnega zbora, ki je po njihovih besedah glasoval proti svojemu dnevnemu redu.
»Zadeva s padlo majsko redno sejo je bila vihar v kozarcu vode in nič več,« pa ocenjuje nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar in še dodaja, da si politika takšnega fiaska ne bo več privoščila, saj bodo stranke na obeh straneh zdaj poskrbele, da bodo njihovi poslanci disciplinirani in navzoči tudi pri proceduralnih zadevah, kot je sprejemanje dnevnega reda. Pri nekaterih vsebinskih točkah, pri katerih ni vnaprej jasno, kako se bodo končale, seje državnega zbora utegnejo postati prava avantura. Pri nekaterih projektih, na primer zakonu o debirokratizaciji in socialni kapici, ki naj bi jo uvedel, ali pa o davčni razbremenitvi, pa se lahko zgodi, da bodo zamrznjeni. Koalicija bo ob morebitnem nasprotovanju Desusa težko zbrala dovolj poslanskih glasov za podporo.
Kandidat za naslednika Igorja Zorčiča na funkciji predsednika državnega zbora, trenutno vodja poslancev NSi Jožef Horvat, izpostavlja, da stanje, ko ima koalicija le 38 poslancev, opozicija pa še predsednika državnega zbora, narekuje najbolj demokratičen proces, saj se mora vlada s tistimi, ki želijo slišati, veliko pogovarjati, da pride do večine. »Tako demokratične slike in demokratičnega sistema že dolgo ni bilo,« je ocenil. Sam sicer zavrača pozive opozicijskih LMŠ, Levice, SD, SAB in poslanske skupine nepovezanih poslancev (NeP) za novo prerazporeditev mest v delovnih telesih v državnem zboru. Tudi po tistem, ko so poslancem NeP dodelili 12 mest v delovnih telesih, jih ima opozicija po njihovem v primerjavi s koalicijo še vedno osem premalo.
»Mislim, da je bila koalicija eksplicitna v tem, da si tega ne želijo in da bodo naredili vse, da razmerja ostanejo takšna, kot so, do konca mandata,« je dejal vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec, ki je tako kot vodja poslancev LMŠ Brane Golubović opozoril predvsem na sestavo parlamentarne komisije za nadzor javnih financ (Knovs), kjer koalicija lahko ob podpori Zmaga Jelinčiča, ki ima z vlado podpisan sporazum o sodelovanju, dosega večino. Tako za Knovs kot za komisijo za nadzor javnih financ poslovnik državnega zbora določa, da večina pripada opoziciji.
Tako kot SDS, ki se na eni strani očitno ni dovolj zavedala pomena dejstva, da je treba znati šteti, pa se strateške napake dogajajo tudi opoziciji. Vse preveč je po besedah nekdanjega predsednika državnega zbora Pavla Gantarja namreč izjav, ki so »situacijsko« naravnane. »To pomeni, da vsi rinejo čvekat pred mikrofone in vsak reče, kar mu v tistem trenutku pade na pamet. Tak primer se zdi izjava vodje poslanske skupine Matjaža Hana o političnem dogovoru, da se gre na volitve spomladi, medtem ko predsednica stranke Tanja Fajon poziva k čimprejšnjim volitvam,« ocenjuje Gantar in dodaja, da bodo pozivi »gremo čim prej na volitve« aktualni le še mesec ali dva, sklene sogovornik, potem pa bo poletje in nato jesen, ko bodo volitve dejansko res že pred vrati.
Za zakonske predloge in točke, ki še niso uvrščene na omenjeno izredno sejo, bodo zahteve za sklic izrednih sej po napovedih koalicije in opozicije še vložene. Vključno z obravnavo predloga za razrešitev predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. »Najbrž ni nobena skrivnost, da se je ta časovnica zavlekla, ker so nekateri naši poslanci tako ali drugače objektivno zadržani, predvsem iz zdravstvenih razlogov. Ko bo ta ovira odpravljena, bo tudi seja sklicana,« je dejal vodja poslancev SMC Gregor Perič, ki je bil tako kot vsa koalicija zaradi ponedeljkove opozicijske blokade kritičen predvsem do predsednika državnega zbora, ki je po njihovih besedah glasoval proti svojemu dnevnemu redu.
Težko bi imenovali tudi novega ministra, če bi se pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič morebiti odločila za odstop. »Nekaterih odločitev Janeza Janše ne moremo pojasnjevati kot racionalno delovanje, ocenjuje Pavel Gantar. FOTO: Roman ŠipićVihar v kozarcu vode
Težko bi imenovali tudi novega ministra, če bi se pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič morebiti odločila za odstop. »Nekaterih odločitev Janeza Janše ne moremo pojasnjevati kot racionalno delovanje, ocenjuje Pavel Gantar. FOTO: Roman Šipić
»Zadeva s padlo majsko redno sejo je bila vihar v kozarcu vode in nič več,« pa ocenjuje nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar in še dodaja, da si politika takšnega fiaska ne bo več privoščila, saj bodo stranke na obeh straneh zdaj poskrbele, da bodo njihovi poslanci disciplinirani in navzoči tudi pri proceduralnih zadevah, kot je sprejemanje dnevnega reda. Pri nekaterih vsebinskih točkah, pri katerih ni vnaprej jasno, kako se bodo končale, seje državnega zbora utegnejo postati prava avantura. Pri nekaterih projektih, na primer zakonu o debirokratizaciji in socialni kapici, ki naj bi jo uvedel, ali pa o davčni razbremenitvi, pa se lahko zgodi, da bodo zamrznjeni. Koalicija bo ob morebitnem nasprotovanju Desusa težko zbrala dovolj poslanskih glasov za podporo.
Kandidat za naslednika Igorja Zorčiča na funkciji predsednika državnega zbora, trenutno vodja poslancev NSi Jožef Horvat, izpostavlja, da stanje, ko ima koalicija le 38 poslancev, opozicija pa še predsednika državnega zbora, narekuje najbolj demokratičen proces, saj se mora vlada s tistimi, ki želijo slišati, veliko pogovarjati, da pride do večine. »Tako demokratične slike in demokratičnega sistema že dolgo ni bilo,« je ocenil. Sam sicer zavrača pozive opozicijskih LMŠ, Levice, SD, SAB in poslanske skupine nepovezanih poslancev (NeP) za novo prerazporeditev mest v delovnih telesih v državnem zboru. Tudi po tistem, ko so poslancem NeP dodelili 12 mest v delovnih telesih, jih ima opozicija po njihovem v primerjavi s koalicijo še vedno osem premalo.
»Mislim, da je bila koalicija eksplicitna v tem, da si tega ne želijo in da bodo naredili vse, da razmerja ostanejo takšna, kot so, do konca mandata,« je dejal vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec, ki je tako kot vodja poslancev LMŠ Brane Golubović opozoril predvsem na sestavo parlamentarne komisije za nadzor javnih financ (Knovs), kjer koalicija lahko ob podpori Zmaga Jelinčiča, ki ima z vlado podpisan sporazum o sodelovanju, dosega večino. Tako za Knovs kot za komisijo za nadzor javnih financ poslovnik državnega zbora določa, da večina pripada opoziciji.
Strateške napake opozicije
Tako kot SDS, ki se na eni strani očitno ni dovolj zavedala pomena dejstva, da je treba znati šteti, pa se strateške napake dogajajo tudi opoziciji. Vse preveč je po besedah nekdanjega predsednika državnega zbora Pavla Gantarja namreč izjav, ki so »situacijsko« naravnane. »To pomeni, da vsi rinejo čvekat pred mikrofone in vsak reče, kar mu v tistem trenutku pade na pamet. Tak primer se zdi izjava vodje poslanske skupine Matjaža Hana o političnem dogovoru, da se gre na volitve spomladi, medtem ko predsednica stranke Tanja Fajon poziva k čimprejšnjim volitvam,« ocenjuje Gantar in dodaja, da bodo pozivi »gremo čim prej na volitve« aktualni le še mesec ali dva, sklene sogovornik, potem pa bo poletje in nato jesen, ko bodo volitve dejansko res že pred vrati.
