Bo mednarodni dan starejših zasenčen ali obogaten?

Različna mnenja - ali naj 1. oktober v Sloveniji ostane samo mednarodni dan starejših ali naj bo po novem tudi dan slovenskega športa?

Objavljeno
17. februar 2020 12.00
Posodobljeno
17. februar 2020 12.00
Zdus podpira predlog o uvedbi dneva slovenskega športa, a ne na isti dan, ko imamo mednarodni dan starejših. Foto Jože Suhadolnik
Ljubljana – Ali se bo mednarodnemu dnevu starejših, ki ga zaznamujemo 1. oktobra, pridružil še dan slovenskega športa? Na zvezi društev upokojencev (Zdus) in v združenju Srebrna nit se s tem »športnim« predlogom ne strinjajo, na ljubljanski mestni zvezi upokojencev – osrednjeslovenski pokrajinski zvezi društev upokojencev pa ga podpirajo. Predlagano spremembo zakona o praznikih je pripravilo ministrstvo za delo na pobudo združenja športnih zvez pri olimpijskem komiteju.

Mednarodni dan starejših je pred 30 leti razglasila generalna skupščina Združenih narodov, zlasti zato, da bi vsako leto tudi na ta dan ali vsaj na ta dan razpravljali o problemih, temah in vprašanjih, ki zadevajo starejše. In teh je iz dneva v dan več. Po oceni ZN se bo delež starejših od 60 let že v prihodnjih desetih letih, do leta 2030, povečal skoraj za polovico: z 962 milijonov na 1,4 milijarde ljudi.

Mednarodni dan starejših je 1. oktobra.

Dan slovenskega športa naj bi bil tudi 1. oktobra.

Eni so za, drugi so proti.



Na Zdusu zato poudarjajo, da moramo o tem govoriti, predvsem pa se je treba zavedati, kako nujne so spremembe, s katerimi bi se izboljšal položaj starejših. Prav tako je treba preprečiti nadaljnje širjenje diskriminacije na temelju starosti na različnih področjih življenja. Vse to peha v revščino velik del prebivalstva in mu s tem onemogoča dostojno življenje, so zapisali v pripombah k spremembam zakona o praznikih in dela prostih dnevih.
Po mnenju zveze društev upokojencev bi z uveljavitvijo dneva slovenskega športa kot državnega praznika na dan 1. oktobra zasenčili populacijo, ki je trenutno najštevilnejša. Dan, namenjen starejšim, bi zasenčil dan športa. Tudi na Zdusu se zavedajo, kako vsesplošno dobro je, da je družba aktivna, in enako velja za starejše, tudi zanje je še kako pomembno, da so aktivni. Zato predlog o uvedbi dneva slovenskega športa podpirajo, a na kak drug dan. Menijo, da bi lahko bil dan slovenskega športa 6. aprila, ki je že mednarodni dan športa za razvoj in mir.


Absolutno neprimerno


image
Biserka Marolt Meden,
predsednica Združenja Srebrne nit:

»Naj najdejo kakšen drug dan za dan slovenskega športa. Dni v letu je precej in tudi prelomnih zgodovinskih dogodkov v slovenskem športu.«
Foto:Igor Mali

Z opozorilom in predlogom Zdusa se strinjajo v združenju za dostojno starostna Srebrna nit. »Absolutno neprimerno je, da bi imeli ravno na mednarodni dan starejših, 1. oktobra, tudi državni praznik – dan slovenskega športa. Slovenija je najhitreje starajoča se družba na svetu. Ukrepi države na področju demografske politike so nični oziroma popolnoma nezadostni. Ob mednarodnem dnevu starejših bi vsi odločevalci morali malo več pozornosti nameniti problematiki starejših,« pravi predsednica združenja Biserka Marolt Meden.
Pri tem še opozarja: »Če pa bo to dan slovenskega športa, bodo šli na nogometno ali kakšno drugo tekmo in spet pozabili na starejše. Torej naj najdejo kakšen drug dan v letu za dan slovenskega športa. Dni v letu je namreč kar precej in tudi prelomnih zgodovinskih dogodkov v slovenskem športu.«
 


Prizadevamo si za aktivno in zdravo staranje

image
Marjan Sedmak,
predsednik MZU - Osrednjeslovenske PZDU:

»Ne vidim nobenega razloga, zakaj mednarodnega dneva starejših 1. oktobra ne bi delili z nacionalnim dnevom slovenskega športa.«

Foto: Mavric Pivk

Drugače meni Marjan Sedmak, predsednik ljubljanske mestne zveze upokojencev: »Ne vidim nobenega razloga, zakaj mednarodnega dneva starejših 1. oktobra ne bi delili z nacionalnim dnevom športa, posebej če ga razumemo kot dan, posvečen zdravemu načinu življenja. Prizadevamo si za aktivno in zdravo staranje, kar pomeni, da ne gre samo za podaljševanje življenjske dobe, marveč predvsem za podaljševanje življenjske dobe pri dobrem ali vsaj znosnem zdravju, v teh prizadevanjih pa ima gibalna kultura še kako pomembno vlogo in nalogo.
Skratka, nobenega razloga ni, da bi slavljenje enega dne zasenčilo drugega, raje nasprotno: če bo dan slovenskega športa zasnovan kot dan gibalne kulture in zdravega načina življenja – torej ne izključno kot dan vrhunskih športnih dosežkov in še manj kot dan, ko se razkazujejo bolj ali manj zaslužni športni funkcionarji – potem res ne vidim nobenega razloga, da si oba ne bi podala roke. In v tem smislu bom predlagal organizatorjem letošnjega jubilejnega, 20. Festivala za tretje življenjsko obdobje, da dan slovenskega športa na način, primeren naši starosti, vključijo med programske iztočnice.«

»Z uveljavitvijo državnega praznika dan slovenskega športa na 1. oktober bi zasenčili starejšo populacijo, ki je trenutno najštevilnejša. Dan, namenjen njim, bi zasenčil dan športa.«
ZDUS


Gibanje za krepitev telesa in duha

Delegacija združenja športnih zvez pri olimpijskem komiteju je decembra pri ministrstvu za delo vložila predlog spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Kot dan slovenskega športa predlagajo 1. oktober z utemeljitvijo, da je bilo na ta dan leta 1863 v Ljubljani ustanovljeno prvo telovadno društvo na Slovenskem, Južni Sokol. To je spodbujalo k telesni aktivnosti vse Slovenke in Slovence ter postavilo temelje za razvoj športa v šolah, razvoj športnih društev, izobraževanje kadrov v športu in številne vrhunske športne dosežke. Glavno vodilo ob ustanovitvi društva, zdrav duh v zdravem telesu, je pozivalo k telovadbi in sporočalo, kako pomembno je gibanje za krepitev telesa in duha. Vendar ideologija sokolov presega zgolj druženje ob telovadbi. Društvo Južni Sokol je bilo ob svojih začetkih dejavno tudi pri krepitvi slovenskega narodnega gibanja, njegova dejavnost je bila pomembna protiutež širjenju nemškega nacionalnega vpliva. Pobudnik spremembe zakona, med drugim odgovarjajo na ministrstvu, si želi, da bi bil to dan, ko bomo slavili šport, kot izredno pomemben element krepitve narodne zavesti in aktivnega načina življenja, ki močno vpliva na blaginjo in zdravje naroda.