Bo nepolitično ime imelo težo?
Kandidat Janez Lenarčič: Slovenijo zanima komisar za širitev, resor brez denarja in vpliva
Odpri galerijo
Janez Lenarčič FOTO: Aleš Černivec
Predsednik vlade Marjan Šarec je za evropskega komisarja v torek predlagal veleposlanika Janeza Lenarčiča. To je izbira, ki je ni vodil samo ozkostrankarski razmislek, kandidat je apolitično ime, zdajšnji vodja slovenskega stalnega predstavništva pri EU ima diplomatske izkušnje in evropsko znanje.
Slovenijo od vseh resorjev menda najbolj zanima položaj evropskega komisarja za širitev. Kar je v aktualnih okoliščinah razmeroma nenavaden izbor, znano je, da širitve Evropske unije v prihodnjih petih letih ni pričakovati. Evropa je fragmentirana, v ospredju je prenova in ne širitev osemindvajseterice, države članice se praviloma potegujejo za resorje, ki razpolagajo z denarjem, za širitvenega ni interesa. Poleg vsega imajo pri širitvi vedno ključno besedo veliki, Francija in Nemčija, ne komisija.
Za komisarskega kandidata je bilo v obtoku več imen, večidel strankarskih. Premier se je raje odločil za nevtralno ime, njegova razlaga, da glede na enak rezultat na evropskih volitvah ni bilo umestno, da bi izbral koga iz vrst lastne stranke ali socialnih demokratov, je smiselna. Čeprav slovenska javnost bistveno bolje pozna evropsko poslanko Tanjo Fajon ali pa zdajšnjo veleposlanico Marto Kos, prepoznavnost ni najboljši kriterij. Bistveni so znanje, poznavanje delovanja Evropske unije in diplomatske reference, ki jih premore Lenarčič. To je potreben, morda pa ne zadosten kriterij.
Pomembno je še nekaj. Nova predsednica bruseljske komisije Ursula von der Leyen, ki bo v prihodnjih tednih morala sestaviti ekipo, je izrazila pričakovanje, da države članice za komisarske položaje predlagajo uravnotežno ekipo, z enakim številom žensk. Iz česar vnaprej izhaja, da bi ženske nemara dobile boljše resorje. Hkrati številne države predlagajo za kandidate visoke politične range: nekdanje predsednike vlad in ministre. V tem kontekstu slovenski izbor ni najboljši. Evropska komisija se je v preteklih letih poudarjeno spolitizirala, apolitični komisarji bodo imeli v Bruslju manj teže.
Janez Lenarčič ima za seboj bleščečo kariero v multilateralni diplomaciji, med drugim je vodil ODIHR, urad Ovseja za demokratične institucije. Toda, kot pravi nek tukajšnji diplomatski vir, ali ima dovolj zvez in specifične teže, da bo lahko pariral, poklical po telefonu predsednike vlad?
Kot vedno je treba presojati kandidaturo tudi v luči notranjepolitičnih razmerij. Med potencialnimi imeni sta bila tudi vladna ministra, zunanji Miro Cerar in obrambni Karl Erjavec. Neredki opažajo, da je premierov izbor čitljiv tudi v strankarskem, koalicijskem kontekstu, je klofuta zgoraj imenovanima.
Slovenijo od vseh resorjev menda najbolj zanima položaj evropskega komisarja za širitev. Kar je v aktualnih okoliščinah razmeroma nenavaden izbor, znano je, da širitve Evropske unije v prihodnjih petih letih ni pričakovati. Evropa je fragmentirana, v ospredju je prenova in ne širitev osemindvajseterice, države članice se praviloma potegujejo za resorje, ki razpolagajo z denarjem, za širitvenega ni interesa. Poleg vsega imajo pri širitvi vedno ključno besedo veliki, Francija in Nemčija, ne komisija.
Za komisarskega kandidata je bilo v obtoku več imen, večidel strankarskih. Premier se je raje odločil za nevtralno ime, njegova razlaga, da glede na enak rezultat na evropskih volitvah ni bilo umestno, da bi izbral koga iz vrst lastne stranke ali socialnih demokratov, je smiselna. Čeprav slovenska javnost bistveno bolje pozna evropsko poslanko Tanjo Fajon ali pa zdajšnjo veleposlanico Marto Kos, prepoznavnost ni najboljši kriterij. Bistveni so znanje, poznavanje delovanja Evropske unije in diplomatske reference, ki jih premore Lenarčič. To je potreben, morda pa ne zadosten kriterij.
Pomembno je še nekaj. Nova predsednica bruseljske komisije Ursula von der Leyen, ki bo v prihodnjih tednih morala sestaviti ekipo, je izrazila pričakovanje, da države članice za komisarske položaje predlagajo uravnotežno ekipo, z enakim številom žensk. Iz česar vnaprej izhaja, da bi ženske nemara dobile boljše resorje. Hkrati številne države predlagajo za kandidate visoke politične range: nekdanje predsednike vlad in ministre. V tem kontekstu slovenski izbor ni najboljši. Evropska komisija se je v preteklih letih poudarjeno spolitizirala, apolitični komisarji bodo imeli v Bruslju manj teže.
Janez Lenarčič ima za seboj bleščečo kariero v multilateralni diplomaciji, med drugim je vodil ODIHR, urad Ovseja za demokratične institucije. Toda, kot pravi nek tukajšnji diplomatski vir, ali ima dovolj zvez in specifične teže, da bo lahko pariral, poklical po telefonu predsednike vlad?
Kot vedno je treba presojati kandidaturo tudi v luči notranjepolitičnih razmerij. Med potencialnimi imeni sta bila tudi vladna ministra, zunanji Miro Cerar in obrambni Karl Erjavec. Neredki opažajo, da je premierov izbor čitljiv tudi v strankarskem, koalicijskem kontekstu, je klofuta zgoraj imenovanima.
