Slovenski komisarski kandidat Janez Lenarčič
Premieru se ne zdi pošteno, da bi komisarja izbirali po spolnih kvotah. Zanj je ključno, da je ta nepolitičen strokovnjak z bogatimi zunanjepolitičnimi izkušnjami.
Odpri galerijo
Janez Lenarčič tekoče govori angleško in francosko, pred desetletjem je prejel francosko odlikovanje oficir legije časti.
FOTO: Damjan Žibert/Delo
Ljubljana – Predsednik vlade Marjan Šarec je potrdil ime kandidata za evropskega komisarja iz Slovenije: gre za Janeza Lenarčiča, ki vodi stalno predstavništvo pri Evropski uniji v Bruslju, pred tem je v kabinetu tedanjega premiera Mira Cerarja opravljal delo državnega sekretarja, zadolženega za zunanje in evropske zadeve. Tudi pred tem je nabiral kilometrino v politično-diplomatskih krogih.
»Ta predlog je pravičen, fer do vseh partnerjev v koaliciji. Ne mislim, da pri njih ni primernih kandidatov, a ne želim, da prihaja do kakršnih koli sporov. Najbolj pošteno je, da ne damo strankarskega kandidata, ampak strokovnega. Slovenija potrebuje nevtralno ime, saj sta LMŠ in SD obe dobili dva evropska poslanca, druge koalicijske stranke pa niso bile uspešne na volitvah. Ne bi se mi zdelo pravično, da bi bil kandidat član ene ali druge stranke. Kandidat bo predlog slovenske vlade in bo moral delovati za slovenske interese,« je razloge za takšno odločitev pojasnil premier.
Dodal je, da smo v Sloveniji mogoče v zadnjih letih marsikatero priložnost zamudili, zato je tokrat prav, da damo priložnost nekomu, ki pozna sistem in je doslej dobro delal.
Šarec opozarja, da potrebujemo enotnost ter da bi z jutrišnjo podporo imena tudi na vladi poslali Uniji signal, da pošiljamo dobrega kandidata, za katerim stoji tudi sam.
Kljub zahtevam nove predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen, naj države predlagajo ženskega in moškega kandidata, premier vztraja pri le enem imenu. »Rad bi videl, da se nehamo pogovarjati o kvotah, ampak se pogovarjamo o strokovnosti,« je bil odločen, pri čemer je dodal, da večina članic v Bruselj ne bo poslala dvojice imen. Predvsem zato, ker je en kandidat avtomatično že izgubljen: »Vemo, kaj se dogaja z neizbranimi – rado se jih etiketira in označuje za poražence.« Prav zaradi tega je Lenarčičevo ime do zadnjega zadržal zase, saj ni hotel, da bi ga v medijih diskreditirali, je še orisal.
Vprašal se je tudi, zakaj bi prav Slovenija vedno morala biti tista, ki uboga, saj predsedničinih želja niso spoštovale niti druge države. Poleg tega je spomnil, da smo v prejšnjem mandatu imeli komisarko.
Doslej je polovica držav članic, ki je svoje kandidate za evropske komisarje že predlagala, predlagala predvsem moške kandidate, zato bi se izbira kandidatke sicer lahko izkazala kot prednost.
Poleg Lenarčiča se je med možnimi imeni omenjala tudi Marjeta Jager, namestnica generalnega direktorja v generalnem direktoratu evropske komisije za mednarodno sodelovanje in razvoj.
Premier je do današnje razglasitve imena povedal le, da o kandidatu ali kandidatki intenzivno razmišlja, da je kakovostnih kandidatov veliko, a v javnosti o imenih noče govoriti, saj si želi postopek izpeljati brez zapletov.
Kandidata iz Slovenije mora potrditi še vlada, nato se mora predstaviti še državnozborskemu odboru, pristojnemu za zadeve EU. Komisarski kandidat bo moral prestati tudi zaslišanje v evropskem parlamentu. Šarec je ocenil, da lahko glede na sestavo domačega odbora za zunanjo politiko pričakujemo tudi negativno mnenje, o rezervnih scenarijih, če se to uresniči, pa ni hotel govoriti.
»Ta predlog je pravičen, fer do vseh partnerjev v koaliciji. Ne mislim, da pri njih ni primernih kandidatov, a ne želim, da prihaja do kakršnih koli sporov. Najbolj pošteno je, da ne damo strankarskega kandidata, ampak strokovnega. Slovenija potrebuje nevtralno ime, saj sta LMŠ in SD obe dobili dva evropska poslanca, druge koalicijske stranke pa niso bile uspešne na volitvah. Ne bi se mi zdelo pravično, da bi bil kandidat član ene ali druge stranke. Kandidat bo predlog slovenske vlade in bo moral delovati za slovenske interese,« je razloge za takšno odločitev pojasnil premier.
Dodal je, da smo v Sloveniji mogoče v zadnjih letih marsikatero priložnost zamudili, zato je tokrat prav, da damo priložnost nekomu, ki pozna sistem in je doslej dobro delal.
Šarec opozarja, da potrebujemo enotnost ter da bi z jutrišnjo podporo imena tudi na vladi poslali Uniji signal, da pošiljamo dobrega kandidata, za katerim stoji tudi sam.
Neupoštevanje volje prve ženske evropske komisije
Kljub zahtevam nove predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen, naj države predlagajo ženskega in moškega kandidata, premier vztraja pri le enem imenu. »Rad bi videl, da se nehamo pogovarjati o kvotah, ampak se pogovarjamo o strokovnosti,« je bil odločen, pri čemer je dodal, da večina članic v Bruselj ne bo poslala dvojice imen. Predvsem zato, ker je en kandidat avtomatično že izgubljen: »Vemo, kaj se dogaja z neizbranimi – rado se jih etiketira in označuje za poražence.« Prav zaradi tega je Lenarčičevo ime do zadnjega zadržal zase, saj ni hotel, da bi ga v medijih diskreditirali, je še orisal.
Vprašal se je tudi, zakaj bi prav Slovenija vedno morala biti tista, ki uboga, saj predsedničinih želja niso spoštovale niti druge države. Poleg tega je spomnil, da smo v prejšnjem mandatu imeli komisarko.
Doslej je polovica držav članic, ki je svoje kandidate za evropske komisarje že predlagala, predlagala predvsem moške kandidate, zato bi se izbira kandidatke sicer lahko izkazala kot prednost.
Kdo je Janez Lenarčič?
Univerzitetni diplomirani pravnik, letnik 1967, se je po študiju na ljubljanski pravni fakulteti zaposlil na zunanjem ministrstvu, nato je služboval pri stalni misiji naše države pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku. Tam je bil tudi nadomestni predstavnik Slovenije v varnostnem svetu OZN, od tam se je vrnil na Mladiko.
Leta 2001 je postal desna roka predsednika vlade Janeza Drnovška za področje mednarodnih odnosov, leto kasneje pa je postal njegov državni sekretar. Še leto kasneje se je kot izredni pooblaščeni veleposlanik odpravil na Dunaj, kjer je zasedel položaj vodje Stalnega predstavništva pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Leta 2005 je predsedoval njegovemu stalnemu svetu, leto kasneje pa se je vrnil v domovino, kjer ga je Janševa vlada imenovala za državnega sekretarja za evropske zadeve; ena njegovih osrednjih nalog je bila vodenje delovne skupine za slovensko predsedovanje Uniji.
Leta 2008 je postal novi direktor urada Ovseja za demokratične institucije in človekove pravice, pri čemer ga je potrdilo vseh 56 držav te organizacije. Tekoče govori angleško in francosko, pred desetletjem je prejel francosko odlikovanje oficir legije časti.
Univerzitetni diplomirani pravnik, letnik 1967, se je po študiju na ljubljanski pravni fakulteti zaposlil na zunanjem ministrstvu, nato je služboval pri stalni misiji naše države pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku. Tam je bil tudi nadomestni predstavnik Slovenije v varnostnem svetu OZN, od tam se je vrnil na Mladiko.
Leta 2001 je postal desna roka predsednika vlade Janeza Drnovška za področje mednarodnih odnosov, leto kasneje pa je postal njegov državni sekretar. Še leto kasneje se je kot izredni pooblaščeni veleposlanik odpravil na Dunaj, kjer je zasedel položaj vodje Stalnega predstavništva pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Leta 2005 je predsedoval njegovemu stalnemu svetu, leto kasneje pa se je vrnil v domovino, kjer ga je Janševa vlada imenovala za državnega sekretarja za evropske zadeve; ena njegovih osrednjih nalog je bila vodenje delovne skupine za slovensko predsedovanje Uniji.
Leta 2008 je postal novi direktor urada Ovseja za demokratične institucije in človekove pravice, pri čemer ga je potrdilo vseh 56 držav te organizacije. Tekoče govori angleško in francosko, pred desetletjem je prejel francosko odlikovanje oficir legije časti.
Poleg Lenarčiča se je med možnimi imeni omenjala tudi Marjeta Jager, namestnica generalnega direktorja v generalnem direktoratu evropske komisije za mednarodno sodelovanje in razvoj.
Šarec se brani, da so tudi druge članice poslale samo enega kandidata. FOTO: Geoffroy Van Der Hasselt/Pool/Reuters
Premier je do današnje razglasitve imena povedal le, da o kandidatu ali kandidatki intenzivno razmišlja, da je kakovostnih kandidatov veliko, a v javnosti o imenih noče govoriti, saj si želi postopek izpeljati brez zapletov.
Kandidata iz Slovenije mora potrditi še vlada, nato se mora predstaviti še državnozborskemu odboru, pristojnemu za zadeve EU. Komisarski kandidat bo moral prestati tudi zaslišanje v evropskem parlamentu. Šarec je ocenil, da lahko glede na sestavo domačega odbora za zunanjo politiko pričakujemo tudi negativno mnenje, o rezervnih scenarijih, če se to uresniči, pa ni hotel govoriti.
