Nov veter za Novo Gorico - Arčon poražen, zmagal Miklavič
Nova Gorica je dobila novega župana. V Idriji zmaga v roke Tomažu Venclju, v Cerknem Gašperju Uršiču.
Odpri galerijo
Navdušenje privržencev tabora Goriška.si. FOTO: Blaž Močnik/Delo
Odločitev o zmagovalcu novogoriške županske tekme je predvidljivo padla v drugem polčasu. Dvakratni župan Matej Arčon je imel pred dvema tednoma po prvem krogu volitev nekaj odstotkov prednosti pred izzivalcem Klemenom Miklavičem.
Volivke in volivce je po neuradnih podatkih Državne volilne komisije prepričal Miklavič, saj so mu namenili dobrih 52 odstotkov glasov.
»Nekako izgleda, da smo z ljudmi oziroma oni z nami vzpostavili neko vez zaupanja, in to kažejo tudi rezultati. Kljub temu, da so rezultati tesni, smo veseli in začenjamo neko novo zgodbo v naših krajih,« je takoj po zmagi v izjavi za STA povedal Miklavič.
Kot je dodal, se je prvič zgodilo, da so se občani s svojo kolektivno listo ponudili volivcem in tudi zmagali na volitvah. Napovedal je, da se bo v ponedeljek najprej srečal z zaposlenimi na občini, jim predstavil svoje cilje. »Jutri greva z ustanoviteljem gibanja obiskat tudi rektorja novogoriške univerze, če nas bo sprejel. Univerza je zelo pomembna institucija v našem kraju in simbolično smo mu obljubili, da če zmagamo, ga pridemo tudi obiskat,« je napovedal novi župan Nove Gorice.
Matej Arčon je po tistem, ko je bilo že znano, da ga je premagal protikandidat, dejal, da je ponosen, da je bil osem let župan novogoriške občine. Ob tem je napovedal dokončen umik iz lokalne politike, kljub izvolitvi za svetnika tudi iz mestnega sveta, navaja STA.
Povedal je še, da bo sedaj namenil več časa svoji družini in da ne razmišlja o prihodnosti. »Je že tako, da se ena vrata zaprejo, druga pa odprejo. Nikakor pa ne bom več delal v lokalni politiki,« je še dejal Arčon. V novem mandatu je želel predvsem nadaljevati začete projekte. Prva naloga vsakega župana je po njegovem mnenju priprava proračuna in načrt razvojnih programov. Njegova vizija je zelena in napredna mestna občina, v kateri se ljudje dobro počutijo.
»Volitve so izbira in tako so se odločili volivke in volivci. Ta rezultat je potrebno spoštovati, tudi če gre za en glas razlike. Priznati moram, da sem pričakoval zmago, vendar je bila odločitev drugačna, kot so bila moja pričakovanja. Mojemu protikandidatu želim, da te spremembe, ki jih tudi sam ponuja, tudi uresniči,« je za STA povedal Arčon.
Kampanja v mestni občini Nova Gorica je bila sicer vseskozi precej pusta, a kandidata temu nista pripisovala večje pozornosti. Ravno nasprotno.
»Če je kampanja umirjena in tudi dolgočasna, je priznanje vsem kandidatom, kajti politika ni cirkus, delo župana pa resno in odgovorno. Drugi krog sem tekel že na preteklih dveh volitvah, verjamem pa, da so dosedanje delo in projekti, ki imajo kritje, zagotovilo za preboj. Nekateri so bili v kampanji zelo kritični, a je Nova Gorica že zdaj po kazalcih med najuspešnejšimi mestnimi občinami,« je dve nedelji nazaj dejal Arčon.
Vsebina se je vrtela okoli gospodarskega in razvojnega potenciala Nove Gorice, turističnih priložnostih in izzivov, ki jih ponuja morebitna uspešna kandidatura mesta za evropsko prestolnico kulture leta 2025.
Poleg novogoriških volivcev so morali znova na volišča še v nekaj drugih primorskih občinah, med drugim tudi v Kopru, Piranu, Izoli, Idriji in Cerknem. V zadnjih dveh je bilo že pred današnjim dnem jasno, da bo na županski stolček zagotovo sedel nov župan, saj se Bojan Sever v Idriji za nov mandat ni več potegoval. V drugem krogu sta se za štiriletni mandat borila Miranda Groff Ferjančič in Tomaž Vencelj.
Volivke in volivce je prepričal slednji, saj je močno porazil protikandidatko. Po neuradnih podatkih Državne volilne komisije je zbral dobrih 74 odstotkov glasov.
Dolgoletnemu županu Cerknega Juriju Kavčiču pa se ni uspelo prebiti v drugi krog, v katerem sta se tako spopadla Gašper Uršič in Stanko Močnik. Po neuradnih podatkih je šla zmaga v roke Uršiču, ki je kandidiral drugič, in sicer s podporo volivcev in liste Smo taki, kot smo, stavil pa predvsem na mlade. Uršič je v drugem krogu zbral 56,69 odstotka odstotkov glasov, Močniku so jih namenili 43,31 odstotka.
»Naša skupna odgovornost je, da podpiramo dobre ideje, ne glede na to, kdo jih predlaga. Naj bo to občan, krajevna skupnost, mlad, star ali nekje vmes. Občani ste s svojim glasom izrazili, da je Cajt za spremembo!« je Uršič zapisal na družbenem omrežju Facebook, kjer se je vsem zahvalil za njihov glas ter čestital tudi protikandidatu.
Volivke in volivce je po neuradnih podatkih Državne volilne komisije prepričal Miklavič, saj so mu namenili dobrih 52 odstotkov glasov.
»Nekako izgleda, da smo z ljudmi oziroma oni z nami vzpostavili neko vez zaupanja, in to kažejo tudi rezultati. Kljub temu, da so rezultati tesni, smo veseli in začenjamo neko novo zgodbo v naših krajih,« je takoj po zmagi v izjavi za STA povedal Miklavič.
Kot je dodal, se je prvič zgodilo, da so se občani s svojo kolektivno listo ponudili volivcem in tudi zmagali na volitvah. Napovedal je, da se bo v ponedeljek najprej srečal z zaposlenimi na občini, jim predstavil svoje cilje. »Jutri greva z ustanoviteljem gibanja obiskat tudi rektorja novogoriške univerze, če nas bo sprejel. Univerza je zelo pomembna institucija v našem kraju in simbolično smo mu obljubili, da če zmagamo, ga pridemo tudi obiskat,« je napovedal novi župan Nove Gorice.
Klemen Miklavič je skušal občane prepričati, da Goriška.si predstavlja alternativo. FOTO: Goriška.si
Klemen Miklavič je postal četrti župan v zgodovini Mestne občine Nova Gorica, potem ko je v drugem krogu tesno - a ne povsem presenetljivo – ugnal dozdajšnjega prvega moža »vrtnic« Mateja Arčona z 51,61-odstotka proti 48,39-odstotka.
Miklavič je svoj prvi mandat dobil na krilih gibanja Goriška.si, ki je tako Arčonu preprečila tretji mandat, tako da se je z osmimi leti vladanja izenačil s predhodnikoma Mirkom Brulcem in Črtomirjem Špacapanom. »Čutim zadovoljstvo, da smo uspeli prepričati ljudi. Trend se na lokalni ravni spreminja in očitno je gibanje tisto, čemur ljudje zaupajo,« je bil tik po prvem kosu slavnostne torte vesel Klemen Miklavič, sicer 43-letni doktor znanosti s področja izobraževanja in šolskih sistemov. V drugem krogu je sicer nadoknadil 12-odstotni zaostanek po prvem izboru: »V mestnem svetu bomo zdaj poskušali oblikovati trdno zavezništvo, da bomo lahko delali velike korake in uresničevali cilje. Poenotiti se bomo morali, da bodo občani točno vedeli, kaj so prioritete. Projekte, ki so dobro nastavljeni, pa bomo seveda nadaljevali.«
Matej Arčon torej ni premagal novogoriškega prekletstva tretjega mandata in ostal razočaran. »Tega resnično nisem pričakoval. Toda v življenju se ena vrata zaprejo, druga pa odprejo. Ljudje so povedali, da želijo spremembe, kakšne pa bodo, bo pokazal čas,« je dejal in v isti sapi takoj napovedal umik iz lokalne politike, izdal pa, da ga zanimajo čezmejni projekti. »V naslednjih štirih letih bodo izpeljani projekti, ki so že nastavljeni in izvedljivi. Najbolj pa obžalujem, da se je v kampanji občino izpostavilo kot neperspektivno, kjer mladi nimajo služb, ker to ni res,« je sklenil.
Tokratni novogoriški drugi krog županskih je bila pravzaprav ponovitev dogodka izpred štirih let, potem ko je gibanje Goriška.si s svojim kandidatom drugič zapored najresneje izzvala župana Arčona. Takrat je za svoj drugi mandat dobil skorajda 70-odstotno podporo proti Luki Manojloviću. Kampanja pred odločilnim krogom se v primerjavi s prvim ni bistveno razlikovala in je minila precej predvidljivo, kjer sta kandidata z umirjeno retoriko politiki ohranila dostojanstvo. Vsebina se je vrtela okoli gospodarskega in razvojnega potenciala Nove Gorice, turističnih priložnostih in izzivov, ki jih ponuja morebitna uspešna kandidatura mesta za evropsko prestolnico kulture leta 2025.
Je pa od prvega kroga jasno, da je Goriška.si pridobila tri mesta v mestnem svetu in je s sedmimi sedeži zdaj najmočnejša svetniška skupina, medtem ko je lista Mateja Arčona izgubila dva predstavnika. S štirimi svetniki je na četrtem mestu po zastopanosti.
Blaž Močnik
Miklavič je svoj prvi mandat dobil na krilih gibanja Goriška.si, ki je tako Arčonu preprečila tretji mandat, tako da se je z osmimi leti vladanja izenačil s predhodnikoma Mirkom Brulcem in Črtomirjem Špacapanom. »Čutim zadovoljstvo, da smo uspeli prepričati ljudi. Trend se na lokalni ravni spreminja in očitno je gibanje tisto, čemur ljudje zaupajo,« je bil tik po prvem kosu slavnostne torte vesel Klemen Miklavič, sicer 43-letni doktor znanosti s področja izobraževanja in šolskih sistemov. V drugem krogu je sicer nadoknadil 12-odstotni zaostanek po prvem izboru: »V mestnem svetu bomo zdaj poskušali oblikovati trdno zavezništvo, da bomo lahko delali velike korake in uresničevali cilje. Poenotiti se bomo morali, da bodo občani točno vedeli, kaj so prioritete. Projekte, ki so dobro nastavljeni, pa bomo seveda nadaljevali.«
Matej Arčon torej ni premagal novogoriškega prekletstva tretjega mandata in ostal razočaran. »Tega resnično nisem pričakoval. Toda v življenju se ena vrata zaprejo, druga pa odprejo. Ljudje so povedali, da želijo spremembe, kakšne pa bodo, bo pokazal čas,« je dejal in v isti sapi takoj napovedal umik iz lokalne politike, izdal pa, da ga zanimajo čezmejni projekti. »V naslednjih štirih letih bodo izpeljani projekti, ki so že nastavljeni in izvedljivi. Najbolj pa obžalujem, da se je v kampanji občino izpostavilo kot neperspektivno, kjer mladi nimajo služb, ker to ni res,« je sklenil.
Tokratni novogoriški drugi krog županskih je bila pravzaprav ponovitev dogodka izpred štirih let, potem ko je gibanje Goriška.si s svojim kandidatom drugič zapored najresneje izzvala župana Arčona. Takrat je za svoj drugi mandat dobil skorajda 70-odstotno podporo proti Luki Manojloviću. Kampanja pred odločilnim krogom se v primerjavi s prvim ni bistveno razlikovala in je minila precej predvidljivo, kjer sta kandidata z umirjeno retoriko politiki ohranila dostojanstvo. Vsebina se je vrtela okoli gospodarskega in razvojnega potenciala Nove Gorice, turističnih priložnostih in izzivov, ki jih ponuja morebitna uspešna kandidatura mesta za evropsko prestolnico kulture leta 2025.
Je pa od prvega kroga jasno, da je Goriška.si pridobila tri mesta v mestnem svetu in je s sedmimi sedeži zdaj najmočnejša svetniška skupina, medtem ko je lista Mateja Arčona izgubila dva predstavnika. S štirimi svetniki je na četrtem mestu po zastopanosti.
Blaž Močnik
Matej Arčon je po tistem, ko je bilo že znano, da ga je premagal protikandidat, dejal, da je ponosen, da je bil osem let župan novogoriške občine. Ob tem je napovedal dokončen umik iz lokalne politike, kljub izvolitvi za svetnika tudi iz mestnega sveta, navaja STA.
Povedal je še, da bo sedaj namenil več časa svoji družini in da ne razmišlja o prihodnosti. »Je že tako, da se ena vrata zaprejo, druga pa odprejo. Nikakor pa ne bom več delal v lokalni politiki,« je še dejal Arčon. V novem mandatu je želel predvsem nadaljevati začete projekte. Prva naloga vsakega župana je po njegovem mnenju priprava proračuna in načrt razvojnih programov. Njegova vizija je zelena in napredna mestna občina, v kateri se ljudje dobro počutijo.
»Volitve so izbira in tako so se odločili volivke in volivci. Ta rezultat je potrebno spoštovati, tudi če gre za en glas razlike. Priznati moram, da sem pričakoval zmago, vendar je bila odločitev drugačna, kot so bila moja pričakovanja. Mojemu protikandidatu želim, da te spremembe, ki jih tudi sam ponuja, tudi uresniči,« je za STA povedal Arčon.
Matej Arčon razočaran po porazu. FOTO: Blaž Močnik/Delo
Kampanja v mestni občini Nova Gorica je bila sicer vseskozi precej pusta, a kandidata temu nista pripisovala večje pozornosti. Ravno nasprotno.
»Če je kampanja umirjena in tudi dolgočasna, je priznanje vsem kandidatom, kajti politika ni cirkus, delo župana pa resno in odgovorno. Drugi krog sem tekel že na preteklih dveh volitvah, verjamem pa, da so dosedanje delo in projekti, ki imajo kritje, zagotovilo za preboj. Nekateri so bili v kampanji zelo kritični, a je Nova Gorica že zdaj po kazalcih med najuspešnejšimi mestnimi občinami,« je dve nedelji nazaj dejal Arčon.
Vsebina se je vrtela okoli gospodarskega in razvojnega potenciala Nove Gorice, turističnih priložnostih in izzivov, ki jih ponuja morebitna uspešna kandidatura mesta za evropsko prestolnico kulture leta 2025.
V Cerknem zmaga v roke Uršiču, v Idriji Venclju
Poleg novogoriških volivcev so morali znova na volišča še v nekaj drugih primorskih občinah, med drugim tudi v Kopru, Piranu, Izoli, Idriji in Cerknem. V zadnjih dveh je bilo že pred današnjim dnem jasno, da bo na županski stolček zagotovo sedel nov župan, saj se Bojan Sever v Idriji za nov mandat ni več potegoval. V drugem krogu sta se za štiriletni mandat borila Miranda Groff Ferjančič in Tomaž Vencelj.
Volivke in volivce je prepričal slednji, saj je močno porazil protikandidatko. Po neuradnih podatkih Državne volilne komisije je zbral dobrih 74 odstotkov glasov.
Dolgoletnemu županu Cerknega Juriju Kavčiču pa se ni uspelo prebiti v drugi krog, v katerem sta se tako spopadla Gašper Uršič in Stanko Močnik. Po neuradnih podatkih je šla zmaga v roke Uršiču, ki je kandidiral drugič, in sicer s podporo volivcev in liste Smo taki, kot smo, stavil pa predvsem na mlade. Uršič je v drugem krogu zbral 56,69 odstotka odstotkov glasov, Močniku so jih namenili 43,31 odstotka.
»Naša skupna odgovornost je, da podpiramo dobre ideje, ne glede na to, kdo jih predlaga. Naj bo to občan, krajevna skupnost, mlad, star ali nekje vmes. Občani ste s svojim glasom izrazili, da je Cajt za spremembo!« je Uršič zapisal na družbenem omrežju Facebook, kjer se je vsem zahvalil za njihov glas ter čestital tudi protikandidatu.
