Bo zaradi novosti šola kaj boljša?
Obeta se kar nekaj sprememb, največ v osnovnih šolah; mogoča je tudi stavka šolnikov.
Odpri galerijo
Za skoraj 22.000 otrok bo danes prav poseben dan, saj bodo prvič sedli v šolske klopi. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Skoraj 22.000 otrok bo danes prvič stopilo skozi šolska vrata in s tem v novo, pomembno obdobje odraščanja, dozorevanja, učenja. A spremembe ne čakajo le prvošolčkov in njihovih staršev, kar nekaj novosti bodo morali sprejeti tudi učitelji in ravnatelji, predvsem na osnovnih šolah.
Prvošolčkov je letos 21.874, skoraj toliko kot lani, dijakov prvih letnikov pa 19.600, dobrih dva tisoč več kot leto prej. Prvi šolski dan za najmlajše šole pripravijo same, a skupno željo, da je ta kar se da prijazen in prijeten. »Pri nas prvošolčke tradicionalno pozdravijo učenci drugega razreda, ki jim naredijo špalirček v avli in zapojejo pesmico,« je pred začetkom novega šolskega leta pripovedovala Mojca Pajnič Kirn, ravnateljica osnovne šole v Sostrem, kjer so danes zjutraj skupaj s podružnicami pozdravili nekaj več kot 90 prvošolčkov.
Letošnje šolsko leto prinaša spremembe tako v vrtcih – petletnikom, ki niso obiskovali vrtca, bo od zdaj omogočen brezplačni vstop v skrajšan program (240 ur) – kot tudi v srednjih šolah, kjer je bilo najodmevnejše na novo urejeno razmerje med polnoletnim dijakom in starši. A največ novosti čaka osnovne šole.
Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) so sporočili, da bodo na predvidoma 144 šolah poskusno organizirali razširjen program nekoliko drugače, kot so ga do zdaj. Slaba tretjina vseh šol (natančneje 125) bo učencem omogočila dodatne dejavnosti, med katerimi bodo posebno pozornost namenili gibanju in zdravju. Otrokom naj bi tako vsak dan omogočili uro telovadbe v obveznem ali dodatnem delu. Za ravnateljico Mojco Pajnič Kirn ta sprememba ni prav velika: »Pri nas je to že urejeno, že do zdaj smo imeli številne dejavnosti, ki jih vodijo naši učitelji. Podaljšano bivanje ni samo varstvo, ampak se v njem prepletajo številne dejavnosti.«
Večjih težav ne vidi niti pri uvajanju obveznega učenja tujega jezika v prvem razredu. Tuji jezik v prvem razredu in obvezen drugi tuji jezik v zadnji triadi devetletke bo letos poskusno uvedlo 19 šol, kar pomeni, da se bo tedenski urnik podaljšal za dve uri. Pravi, da so pri njih že zdaj vsi otroci začetnih razredov prostovoljno pristopili k angleščini. »Učenja tujega jezika ne vidim kot dodatne obremenitve otrok, saj vidim, kako so se učiteljice nanj pripravile. Prek igre in gibanja. Zato so ure zelo razgibane, pestre … Otroci jih imajo radi.«
Učiteljice in učitelje, lani jih je v osnovnih šolah poučevalo malo več kot 16.800, čaka kar nekaj sprememb tudi pri natančnejšem načrtovanju in organiziranju delovnega časa. Po novem naj ne bi delali več ali manj, kot je njihova štirideseturna tedenska delovna obveznost. Pajnič Kirnova priznava, da imajo nekaj skrbi zaradi novega pravilnika, a dodaja: »Ne vidim nobenih težav z individualnimi letnimi delovnimi načrti. Upoštevali bomo, koliko obremenitev ima lahko učitelj. Delo učitelja je takrat, ko so tu otroci, in takrat je treba kaj več narediti. To je logično. In to se potem kompenzira s prostimi dnevi poleti in med počitnicami … Tako je bilo urejeno tudi do zdaj.«
Morebitno težavo pa Pajnič Kirnova vidi v novi ureditvi, po kateri učitelj ne sme več poučevati predmetov, za katere ni strokovno usposobljen, čeprav na njihovi šoli, ki je med večjimi, s tem niso imeli težav. Majhne šole z, denimo, enim oddelkom otrok pa bodo imele težave, je prepričana. Nekateri ravnatelji se tako ukvarjajo z vprašanjem, kako nadomestiti učitelje pri predmetih, za katere nimajo ustreznega kadra, in po drugi strani, kako nekaterim učiteljem zagotoviti zadostno učno obveznost. A na MIZŠ pravijo, da do zdaj niso dobili informacij, da bi imele šole zaradi te spremembe večje težave.
Kljub nekaterim novostim, ki so naletele na kar nekaj pomislekov, Mojca Pajnič Kirn šolsko leto začenja optimistično. »Na novost ne gledam kot na problem, ampak kot na izziv, kaj lahko naredimo, kaj je za otroke bolje. Če je v kolektivu pozitivno ozračje, potem se je o vsem mogoče bolj ali manj dogovoriti.«
Prvošolčkov je letos 21.874, skoraj toliko kot lani, dijakov prvih letnikov pa 19.600, dobrih dva tisoč več kot leto prej. Prvi šolski dan za najmlajše šole pripravijo same, a skupno željo, da je ta kar se da prijazen in prijeten. »Pri nas prvošolčke tradicionalno pozdravijo učenci drugega razreda, ki jim naredijo špalirček v avli in zapojejo pesmico,« je pred začetkom novega šolskega leta pripovedovala Mojca Pajnič Kirn, ravnateljica osnovne šole v Sostrem, kjer so danes zjutraj skupaj s podružnicami pozdravili nekaj več kot 90 prvošolčkov.
Infografika: Delo
Novosti v šolstvu
Letošnje šolsko leto prinaša spremembe tako v vrtcih – petletnikom, ki niso obiskovali vrtca, bo od zdaj omogočen brezplačni vstop v skrajšan program (240 ur) – kot tudi v srednjih šolah, kjer je bilo najodmevnejše na novo urejeno razmerje med polnoletnim dijakom in starši. A največ novosti čaka osnovne šole.
Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) so sporočili, da bodo na predvidoma 144 šolah poskusno organizirali razširjen program nekoliko drugače, kot so ga do zdaj. Slaba tretjina vseh šol (natančneje 125) bo učencem omogočila dodatne dejavnosti, med katerimi bodo posebno pozornost namenili gibanju in zdravju. Otrokom naj bi tako vsak dan omogočili uro telovadbe v obveznem ali dodatnem delu. Za ravnateljico Mojco Pajnič Kirn ta sprememba ni prav velika: »Pri nas je to že urejeno, že do zdaj smo imeli številne dejavnosti, ki jih vodijo naši učitelji. Podaljšano bivanje ni samo varstvo, ampak se v njem prepletajo številne dejavnosti.«
Obvezen tuji jezik v prvem razredu
Večjih težav ne vidi niti pri uvajanju obveznega učenja tujega jezika v prvem razredu. Tuji jezik v prvem razredu in obvezen drugi tuji jezik v zadnji triadi devetletke bo letos poskusno uvedlo 19 šol, kar pomeni, da se bo tedenski urnik podaljšal za dve uri. Pravi, da so pri njih že zdaj vsi otroci začetnih razredov prostovoljno pristopili k angleščini. »Učenja tujega jezika ne vidim kot dodatne obremenitve otrok, saj vidim, kako so se učiteljice nanj pripravile. Prek igre in gibanja. Zato so ure zelo razgibane, pestre … Otroci jih imajo radi.«
Tuji jezik v prvem razredu in obvezen drugi tuji jezik v zadnji triadi devetletke bo letos poskusno uvedlo 19 šol, kar pomeni, da se bo tedenski urnik podaljšal za dve uri. FOTO: Blaž Samec/delo
Ne več ne manj kot 40 ur
Učiteljice in učitelje, lani jih je v osnovnih šolah poučevalo malo več kot 16.800, čaka kar nekaj sprememb tudi pri natančnejšem načrtovanju in organiziranju delovnega časa. Po novem naj ne bi delali več ali manj, kot je njihova štirideseturna tedenska delovna obveznost. Pajnič Kirnova priznava, da imajo nekaj skrbi zaradi novega pravilnika, a dodaja: »Ne vidim nobenih težav z individualnimi letnimi delovnimi načrti. Upoštevali bomo, koliko obremenitev ima lahko učitelj. Delo učitelja je takrat, ko so tu otroci, in takrat je treba kaj več narediti. To je logično. In to se potem kompenzira s prostimi dnevi poleti in med počitnicami … Tako je bilo urejeno tudi do zdaj.«
Obvezna strokovna usposobljenost
Morebitno težavo pa Pajnič Kirnova vidi v novi ureditvi, po kateri učitelj ne sme več poučevati predmetov, za katere ni strokovno usposobljen, čeprav na njihovi šoli, ki je med večjimi, s tem niso imeli težav. Majhne šole z, denimo, enim oddelkom otrok pa bodo imele težave, je prepričana. Nekateri ravnatelji se tako ukvarjajo z vprašanjem, kako nadomestiti učitelje pri predmetih, za katere nimajo ustreznega kadra, in po drugi strani, kako nekaterim učiteljem zagotoviti zadostno učno obveznost. A na MIZŠ pravijo, da do zdaj niso dobili informacij, da bi imele šole zaradi te spremembe večje težave.
Kljub nekaterim novostim, ki so naletele na kar nekaj pomislekov, Mojca Pajnič Kirn šolsko leto začenja optimistično. »Na novost ne gledam kot na problem, ampak kot na izziv, kaj lahko naredimo, kaj je za otroke bolje. Če je v kolektivu pozitivno ozračje, potem se je o vsem mogoče bolj ali manj dogovoriti.«
