Bodimo junaki našega srca
Preventiva: Vsaj petkrat na teden po 30 minut telesne dejavnosti in zdrava prehrana
Odpri galerijo
Raziskave so pokazale, da je mogoče holesterol LDL znižati s spremembo življenjskega sloga. Foto Jure Eržen
Ljubljana – Ob svetovnem dnevu srca, ki bo to nedeljo – letošnje geslo je Bodimo junaki srca – društvo za zdravje srca in ožilja skupaj s podružnicami pripravlja pester program. Po Sloveniji bo cela vrsta prireditev, osrednja pa bo v soboto na Prešernovem trgu v Ljubljani od 10. do 13. ure.
Hiperholesterolemijo odkrijejo samo pri desetini
V tednu družinske hiperholesterolemije (DH), ki poteka do jutri, so poudarili, da jo ima v Sloveniji približno 6500 prebivalcev, žal pa jo odkrijejo samo pri desetini tistih, ki jo imajo. Strokovnjaki pojasnjujejo, da je DH podedovana motnja, ki jo spremlja zvišan »slab« holesterol (LDL) in povečuje nagnjenost k prezgodnjemu pojavu srčno-žilnih bolezni. Večinoma se podeduje od enega od staršev, ima jo eden na 200 do 500 ljudi, zelo redko pa od obeh staršev. Ljudje z DH ne morejo ustrezno predelati naravnega dovajanja holesterola v jetrih. Zato imajo zelo zvišano koncentracijo holesterola LDL, ki lahko povzroči zožitev arterij oziroma aterosklerozo in s tem srčni infarkt ali možgansko kap.
Kako prepoznati simptome? Ljudje s to motnjo imajo visoko vrednost holesterola LDL, srčno-žilne bolezni v družini pa se pojavljajo v zgodnji starosti. Pri nekaterih nastanejo maščobni odložki oziroma depoziti na komolcih, kolenih, zadnjici in tetivah (ksantomi), maščobni odložki okrog oči (ksantelazme) in bela obroba očesne roženice (kornealni arkus).
Pomaga tudi zdrava hrana
Pri nas izvajajo populacijsko presejanje pri petletnih otrocih v okviru rednih sistematskih pregledov, kar je eden ključnih ukrepov za zgodnje prepoznavanje in ustrezno vodenje te motnje. Bolezni sicer ni mogoče ozdraviti, lahko pa jo obvladujemo z zniževanjem holesterola LDL. Raziskave so pokazale, da je mogoče holesterol LDL znižati s spremembo življenjskega sloga, prehrano in zdravili. Zdravniki priporočajo opustitev kajenja, vsaj petkrat na teden po 30 minut telesne dejavnosti na dan, uživati je treba manj maščob, predvsem manj nasičenih maščob, na primer rdečega mesa ali masla. Svetujejo tudi, da nasičene maščobe zamenjamo z nenasičenimi, to je rastlinskimi olji, omejimo hrano in pijače, ki vsebujejo veliko sladkorja ali alkohol, uživamo več živil z vlakninami ter več zelenjave in sadja.
Hiperholesterolemijo odkrijejo samo pri desetini
V tednu družinske hiperholesterolemije (DH), ki poteka do jutri, so poudarili, da jo ima v Sloveniji približno 6500 prebivalcev, žal pa jo odkrijejo samo pri desetini tistih, ki jo imajo. Strokovnjaki pojasnjujejo, da je DH podedovana motnja, ki jo spremlja zvišan »slab« holesterol (LDL) in povečuje nagnjenost k prezgodnjemu pojavu srčno-žilnih bolezni. Večinoma se podeduje od enega od staršev, ima jo eden na 200 do 500 ljudi, zelo redko pa od obeh staršev. Ljudje z DH ne morejo ustrezno predelati naravnega dovajanja holesterola v jetrih. Zato imajo zelo zvišano koncentracijo holesterola LDL, ki lahko povzroči zožitev arterij oziroma aterosklerozo in s tem srčni infarkt ali možgansko kap.
6500
prebivalcev Slovenije ima družinsko hiperholesterolemijo
prebivalcev Slovenije ima družinsko hiperholesterolemijo
Kako prepoznati simptome? Ljudje s to motnjo imajo visoko vrednost holesterola LDL, srčno-žilne bolezni v družini pa se pojavljajo v zgodnji starosti. Pri nekaterih nastanejo maščobni odložki oziroma depoziti na komolcih, kolenih, zadnjici in tetivah (ksantomi), maščobni odložki okrog oči (ksantelazme) in bela obroba očesne roženice (kornealni arkus).
Pomaga tudi zdrava hrana
Pri nas izvajajo populacijsko presejanje pri petletnih otrocih v okviru rednih sistematskih pregledov, kar je eden ključnih ukrepov za zgodnje prepoznavanje in ustrezno vodenje te motnje. Bolezni sicer ni mogoče ozdraviti, lahko pa jo obvladujemo z zniževanjem holesterola LDL. Raziskave so pokazale, da je mogoče holesterol LDL znižati s spremembo življenjskega sloga, prehrano in zdravili. Zdravniki priporočajo opustitev kajenja, vsaj petkrat na teden po 30 minut telesne dejavnosti na dan, uživati je treba manj maščob, predvsem manj nasičenih maščob, na primer rdečega mesa ali masla. Svetujejo tudi, da nasičene maščobe zamenjamo z nenasičenimi, to je rastlinskimi olji, omejimo hrano in pijače, ki vsebujejo veliko sladkorja ali alkohol, uživamo več živil z vlakninami ter več zelenjave in sadja.
