Bodo domovi spet neustrezne koronavirusne bolnišnice?
Skupnost zavodov opozarja, da se možnosti za obvladovanje koronavirusa še niso bistveno izboljšale.
Odpri galerijo
Večina domov za starejše nima osnovnih možnosti za izvajanje zakonsko predpisane popolne osamitve. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Pri Skupnosti socialnih zavodov so pred dnevi izpostavili probleme, ki so domove za starejše spremljali v prvem valu epidemije koronavirusa, potem ko so se ti pogosto spremenili v (tehnično in kadrovsko) neustrezno opremljene bolniške oddelke.
Tudi zdaj, ko spet narašča strah pred drugim valom koronavirusa (in ko je bilo konec tedna v vipavskem domu za starejše potrjenih 15 novih okužb), se razmere v domovih za starejše do konca prejšnjega tedna še niso bistveno spremenile.
Skupnost socialnih zavodov (skupnost zavodov) na to sporočilo še ni dobila odziva ministrstva za zdravje. Kot je za Delo pojasnila Valerija Lekić Poljšak, predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in direktorica Doma starejših Črnomelj, so sicer v delovni skupini za evalvacijo ukrepov in postopkov v prvem valu epidemije tudi člani z ministrstva za zdravje.
Na podlagi ugotovitev naj bi oblikovali protokole za drugi val, vendar so za zdaj imeli samo prvi sestanek.
»Večina domov za starejše nima osnovnih možnosti za izvajanje zakonsko predpisane popolne osamitve. Zadrževanje v domovih je v nasprotju z veljavno zakonodajo in predstavlja tudi kršitev pravic zdravih stanovalk in stanovalcev,« so pojasnili v omenjenem sporočilu skupnosti zavodov.
Poudarili so, da skupnost nasprotuje nedavni napovedi ministra za zdravje, da se bo stanovalce domov za starejše tudi v primeru morebitnega drugega vala okužb s koronavirusom osamilo v domovih, saj ti za to nimajo prostorskih, kadrovskih, tehničnih in drugih zmožnosti.
Skupnost zavodov ponovno opozarja, da je tovrstna osamitev znotraj domov v nasprotju tako z veljavno zakonodajo kot tudi z izkušnjami s preprečevanjem in zajezitvijo okužb, pridobljenimi v prvem valu.
»Prav tako bi tovrstno ravnanje ponovno ogrozilo zdravje in kršilo pravice zdravih stanovalcev, saj ima po veljavni zakonodaji vsakdo – tudi stanovalke in stanovalci domov za starejše – pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi,« so zapisali v sporočilu skupnosti.
Pri tem poudarjajo: temeljni problem pri zagotavljanju popolne osamitve v domovih za starejše ni pomanjkanje časa za prilagoditev, temveč pomanjkanje osnovnih možnosti zanje.
Pri tem tudi opozarjajo, da je tovrstno ravnanje v nasprotju z zakonom o nalezljivih boleznih in pravilnikom o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje, ki določata, da se bolnika z nalezljivo boleznijo zaradi preprečevanja nadaljnjega širjenja bolezni osami.
Kadar osamitev ni mogoča na njegovem domu (kar je seveda tudi dom za starejše), se bolnika osami v zdravstvenem zavodu, določenem za zdravljenje bolezni, ki lahko zagotovi visoko stopnjo varnosti pri preprečevanju širjenja bolezni. Po zakonu o nalezljivih boleznih ima, poudarjajo, vsakdo pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi.
Eno je zdravljenje, drugo je ustrezna osamitev, kakor določa zakon, pravi Valerija Lekić Poljšak in dodaja, da eno je izolirati ljudi in jih osamiti v zato ustrezni zdravstveni organizaciji, tisti, ki res potrebujejo zdravljenje, pa jim ga je treba omogočiti v bolnišnicah.
»Zato vztrajamo, da bodo tisti, ki bodo potrebovali zdravljenje, to tudi dobili v bolnišnicah, preostalim pa je treba omogočiti, da so ustrezno izolirani. Toda v večini domov nimamo pogojev za ustrezno izolacijo.«
Ker se koronavirus spet hitro širi, so iz Skupnost socialnih zavodov poslali izvajalcem (domovom za starejše) dopis, da z vso odgovornostjo in razumevanjem spoštujejo izdana navodila in spremljajo epidemiološko sliko ter se odločajo v skladu s situacijo v okolju.
Čeprav smo imeli v Sloveniji v začetnih dneh marca okuženih manj oseb, kot jih imamo danes (zadnji petek popoldne), se pri skupnosti zavodov še niso odločili za zaprtje domov.
Toda Valerija Lekić Poljšak poudarja: »V okoljih, kjer se pojavijo okužbe, ima direktor doma za starejše pooblastilo, da se skupaj z zdravnikom odloči in sprejme protokol obiskov, saj smo direktorji domov seveda tudi odgovorni za varovanje zdravja naših ljudi.«
Tudi zdaj, ko spet narašča strah pred drugim valom koronavirusa (in ko je bilo konec tedna v vipavskem domu za starejše potrjenih 15 novih okužb), se razmere v domovih za starejše do konca prejšnjega tedna še niso bistveno spremenile.
Skupnost socialnih zavodov (skupnost zavodov) na to sporočilo še ni dobila odziva ministrstva za zdravje. Kot je za Delo pojasnila Valerija Lekić Poljšak, predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in direktorica Doma starejših Črnomelj, so sicer v delovni skupini za evalvacijo ukrepov in postopkov v prvem valu epidemije tudi člani z ministrstva za zdravje.
Na podlagi ugotovitev naj bi oblikovali protokole za drugi val, vendar so za zdaj imeli samo prvi sestanek.
Domovi nimajo možnosti za popolno osamitev
»Večina domov za starejše nima osnovnih možnosti za izvajanje zakonsko predpisane popolne osamitve. Zadrževanje v domovih je v nasprotju z veljavno zakonodajo in predstavlja tudi kršitev pravic zdravih stanovalk in stanovalcev,« so pojasnili v omenjenem sporočilu skupnosti zavodov.
Poudarili so, da skupnost nasprotuje nedavni napovedi ministra za zdravje, da se bo stanovalce domov za starejše tudi v primeru morebitnega drugega vala okužb s koronavirusom osamilo v domovih, saj ti za to nimajo prostorskih, kadrovskih, tehničnih in drugih zmožnosti.
Skupnost zavodov ponovno opozarja, da je tovrstna osamitev znotraj domov v nasprotju tako z veljavno zakonodajo kot tudi z izkušnjami s preprečevanjem in zajezitvijo okužb, pridobljenimi v prvem valu.
»Prav tako bi tovrstno ravnanje ponovno ogrozilo zdravje in kršilo pravice zdravih stanovalcev, saj ima po veljavni zakonodaji vsakdo – tudi stanovalke in stanovalci domov za starejše – pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi,« so zapisali v sporočilu skupnosti.
Pri tem poudarjajo: temeljni problem pri zagotavljanju popolne osamitve v domovih za starejše ni pomanjkanje časa za prilagoditev, temveč pomanjkanje osnovnih možnosti zanje.
Bolnišnično zdravljenje vsem, ki ga bodo potrebovali
Pri tem tudi opozarjajo, da je tovrstno ravnanje v nasprotju z zakonom o nalezljivih boleznih in pravilnikom o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje, ki določata, da se bolnika z nalezljivo boleznijo zaradi preprečevanja nadaljnjega širjenja bolezni osami.
Kadar osamitev ni mogoča na njegovem domu (kar je seveda tudi dom za starejše), se bolnika osami v zdravstvenem zavodu, določenem za zdravljenje bolezni, ki lahko zagotovi visoko stopnjo varnosti pri preprečevanju širjenja bolezni. Po zakonu o nalezljivih boleznih ima, poudarjajo, vsakdo pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi.
»V okoljih, kjer se pojavijo okužbe, ima direktor doma za starejše pooblastilo, da se skupaj z zdravnikom odloči in sprejme protokol obiskov, saj smo direktorji domov seveda tudi odgovorni za varovanje zdravja naših ljudi.«
Valerija Lekić Poljšak
Valerija Lekić Poljšak
Eno je zdravljenje, drugo je ustrezna osamitev, kakor določa zakon, pravi Valerija Lekić Poljšak in dodaja, da eno je izolirati ljudi in jih osamiti v zato ustrezni zdravstveni organizaciji, tisti, ki res potrebujejo zdravljenje, pa jim ga je treba omogočiti v bolnišnicah.
»Zato vztrajamo, da bodo tisti, ki bodo potrebovali zdravljenje, to tudi dobili v bolnišnicah, preostalim pa je treba omogočiti, da so ustrezno izolirani. Toda v večini domov nimamo pogojev za ustrezno izolacijo.«
Z odgovornostjo v boj z drugim valom virusa
Ker se koronavirus spet hitro širi, so iz Skupnost socialnih zavodov poslali izvajalcem (domovom za starejše) dopis, da z vso odgovornostjo in razumevanjem spoštujejo izdana navodila in spremljajo epidemiološko sliko ter se odločajo v skladu s situacijo v okolju.
Čeprav smo imeli v Sloveniji v začetnih dneh marca okuženih manj oseb, kot jih imamo danes (zadnji petek popoldne), se pri skupnosti zavodov še niso odločili za zaprtje domov.
Toda Valerija Lekić Poljšak poudarja: »V okoljih, kjer se pojavijo okužbe, ima direktor doma za starejše pooblastilo, da se skupaj z zdravnikom odloči in sprejme protokol obiskov, saj smo direktorji domov seveda tudi odgovorni za varovanje zdravja naših ljudi.«
