Tiskane izdaje
Dobrovnik − Morda bo letalo mariborskega letalskega centra, opremljeno za protitočno obrambo, že ob prvih letošnjih nevihtah srebrov jodid vnašalo tudi v oblake nad Prekmurjem. Tako vsaj kaže po predstavitvi vodje letalske protitočne obrambe Darka Kralja na zadnji seji sveta pomurske razvojne regije v Dobrovniku. Tam so župani načeloma pokazali zanimanje za širitev obrambe tudi nad Prekmurje in za sofinanciranje iz občinskih proračunov.
Mariborski letalci se z letalsko obrambo proti toči z vnašanjem kondenzacijskih jeder srebrovega jodida v nevihtne oblake sicer ukvarjajo že kakšna tri desetletja, vendar zdaj z enim letalom in devetimi posebno usposobljenimi piloti delujejo le nad delom Štajerske do reke Mure in do hrvaške meje, ker prekmurske občine doslej niso bile pripravljene sofinancirati njihove dejavnosti. Odslej bo morda drugače, vendar mora posebna delovna skupina predlog širitve z razdelilnikom stroškov pripraviti v enem mesecu, do naslednje seje sveta pomurske regije, ko naj bi njegovi člani odločali o tem.
Vodja letalske protitočne obrambe pri LC Maribor Darko Kralj. Foto: Jože Pojbič/Delo
Toda kmetijsko ministrstvo, ki po besedah Darka Kralja edino od državnih institucij v manjšem obsegu sofinancira njihovo dejavnost, za morebitno širitev nima denarja, pri tem pa tudi dvomi o učinkovitosti takšnega načina obrambe pred točo, so nam sporočili. »Mnenje meteorološke stroke doma in v svetu je povsem enotno: domneva o vplivanju umetnih zaledenitvenih jeder na podhlajene kapljice je fizikalno utemeljena in potrjena s poskusi. Dobro deluje na primer pri mirnih, slojastih oblakih. Za nevihtne oblake pa ni prepričljivih dokazov, da bi vnos zaledenitvenih jeder statistično značilno zmanjšal točo na tleh. Poleg tega se je treba zavedati in upoštevati morebitne okoljske in zdravstvene učinke ter posledice vnosa srebrovega jodida v okolje,« pravijo na ministrstvu in s tem povzemajo uradno stališče slovenske meteorološke stroke iz leta 2005.
Takrat je Arso izdal Nekaj izhodišč Agencije RS za okolje o toči in obrambi pred njo, v katerih so med drugim povzeli tri večje raziskave iz osemdesetih let. »Obramba pred točo ni dokazano uspešna. Nasprotno, možno je celo, da je v nekaterih primerih bolj škodljiva kot ne,« so zapisali na podlagi rezultatov teh raziskav, opravljenih v Evropi in ZDA.
Darko Kralj je pomurskim županom sicer zagotavljal, da imajo sami znanstvene, predvsem pa izkustvene dokaze, da letalska obramba proti toči učinkuje. »Toda nič ni stoodstotno, tako da ne moremo pričakovati, da po našem posredovanju sploh ne bi bilo toče, a je ta zagotovo manjša in povzroči manj škode,« je dejal na seji sveta in meteorologom očital, da teoretizirajo iz pisarn.
Toča vsako leto tudi v Prekmurju naredi precej škode. Foto: Jože Pojbič/Delo
Toda v večini evropskih držav so po številnih poskusnih projektih v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja prav na podlagi izsledkov omenjenih poskusov opustili državno financirane sisteme aktivne obrambe pred točo. Svetovna meteorološka organizacija je na podlagi dotedanjih izkušenj leta 2007 objavila, da aktivne obrambe pred točo (z raketami in letali) ne priporoča, ker učinki niso dokazani. V veliki večini držav takšne obrambe tudi več ne financirajo iz javnih sredstev, ampak jo prepuščajo zasebnikom, kot na primer v Avstriji, kjer sta aktivni dve letalski skupini na Štajerskem in v Spodnji Avstriji.
Pri nas je vlada sicer maja lani sprejela sklepe, da podpira letalsko obrambo pred točo s posipanjem točonosnih oblakov na območju severovzhodne Slovenije v letih 2016 in 2017 in da bo to dejavnost financirala, če bodo za obrambo zainteresirane tudi lokalne skupnosti. »Šteje se, da je interes lokalnih skupnosti izkazan, če bo v izvajanje letalske obrambe pred točo vključena vsaj polovica občin z branjenega območja, ki na leto prispevajo občinska sredstva v skupni višini vsaj 82.000 evrov. Branjeno območje je določeno znotraj oboda Podvelka, Šentilj, Radgona, reka Mura, Ljutomer, meja s Hrvaško, Žetale, Boč, Slovenske Konjice in zajema 2827 km2 površine,« pravijo na kmetijskem ministrstvu. Mariborski letalci naštete pogoje sicer izpolnjujejo, o nameravani širitvi branjenega območja še na Prekmurje pa na ministrstvu ne vedo nič in za to tudi nimajo predvidenega denarja. Za morebitno dodatno financiranje razširjene obrambe bi morala vlada tudi spremeniti svoj sklep o branjenem območju.
