Bodo Primorci morali piti morje?
Čeprav ima Slovenija preobilje vode, se v Kopru pripravljajo na razsoljevanje morja. Zaradi neodločenosti države so izgubili 60 milijonov evrov evropskih sredstev. Rižanski vodovod Koper bo dobil novega direktorja.
Odpri galerijo
Zdravko Hočevar še dober mesec vodi Rižanski vodovod Koper. FOTO: Boris Šuligoj/Delo
Koper – Na razpis za novega direktorja Rižanskega vodovoda Koper se je prijavilo 13 kandidatov, saj sedanjemu direktorju Zdravku Hočevarju konec februarja poteče četrti mandat. Bolj kot izbira novega direktorja obalne občine skrbi dolgoročna oskrba z vodo. Hočevar pravi: »Slovenija ima preveč vode, v slovenski Istri pa smo že 40 let "žejni". V Istri smo imeli na voljo 60 milijonov evrov iz EU za vodni vir, a so ga porabili drugje. Zato se pripravljamo na razsoljevanje morja.«
Odločitev o novem direktorju Rižanskega vodovoda bo sprejel svet ustanoviteljic, torej župani ustanoviteljic javnega podjetja Rižanski vodovod Koper. Za pregled prispelih prijav na direktorsko mesto bodo imenovali ustrezno razpisno komisijo, ki naj bi županom predlagala ožji izbor od 13 kandidatov. Imena prijavljenih še niso znana, med njimi sta tudi dva strokovna delavca Rižanskega vodovoda, med katerimi pa Zdravka Hočevarja ni več. Čeprav ima koprska občina skoraj 52-odstotni ustanoviteljski delež v javnem podjetju, mora izbrani kandidat dobiti soglasje vsaj še ene od dveh ustanoviteljskih občin (piranske ali izolske), saj je za izbiro kandidata potrebna vsaj dvotretjinska večina glasov.
Odhajajoči direktor Rižanskega vodovoda pravi, da so pripravili potrebno dokumentacijo, na podlagi katere bi lahko objavili razpis za izbiro izvajalca projektne dokumentacije in za pridobitev gradbenega dovoljenja, da bi na območju izolske industrijske cone postavili obrat za razsoljevanje morja. Če ne bi bilo ovir, bi leta 2021 tak obrat lahko začeli graditi in v najboljšem primeru bi leta 2022 že pridobivali 100 litrov pitne vode na sekundo. Zanj bi morali investirati 10 milijonov evrov oziroma približno dvojni zensek za dvakrat večjo količino. Na možnost razsoljevanja vode se pripravljajo že več kot 3 leta. Med drugim so dosegli, da zakon o vodah dopušča uporabo morske vode za namene pridobivanja pitne vode.
V javnosti so se že pojavili večji pomisleki proti načrtom za razsoljevanje morja. Nekaj strokovnjakov zatrjuje, da bi to vplivalo na življenje v morju, saj bi vanj vračali zgoščeno slanico. Poleg tega se zdi nesmiselno, da bi se razsoljevanja morja lotil v državi s takim obiljem vode. Hočevar odgovarja, da je to še edini možen izhod, saj jim že 40 let ni uspelo zagotoviti primernega vodnega vira. V preteklih 30 letih so morali opustit načrt, da bi črpali pitno vodo iz Malnov na Postojnskem, zatem iz zajetja Klivnik in Mola na bistriškem, načrt za zajetje Kubed in tudi zajetje Padež (pritok Reke) ni bil več politično primeren. Zato so leta 2012 začeli s projektom regionalnega vodovoda za 9 južnoprimorskih občin. V vrtini Klariči v Brestovci pri Komnu naj bi načrpali 300 litrov na sekundo. Od tega bi 220 litrov vode na sekundo vodili s Krasa na Obalo, preostale količine bi porabili na Krasu.
Toda tudi ta načrt se ni izšel, ker je država nalogo za pridobitev gradbenega dovoljenja prepustila občinam. Glavno besedo sta prevzela sežanska občina in Kraški vodovod, čepravje bilo jasno, da posamezna občina na more zagotoviti služnosti na več kot 1500 zemljiščih, po katerih bi potekal nov cevovod. Občine so prepričane, da bi morala država sprejeti državni prostorski načrt. Z ministsrtva za okolje in prostor pa so nam odgovorili, da je po uredbi o oskrbi s pitno vodo zagotavljanje vodnega vira in gradnja javne infrastrukture dolžnost občin. Če pa hočejo na Obali črpati morje za rasoljevanje, morajo pridobiti vodno pravico. Oskrba s pitno vodo ima prednost pred rabo vode za druge namene.
V istrskih občinah so v zadnjih 16 letih dodobra izpolnili in izboljšali vodovodno omrežje, vendar še zmeraj ostajajo predvsem poleti odvisni od nakupa in uvoza hrvaške vode. Takšen položaj se lahko ob prvi pravi suši hudo maščuje. Možnost pridobi vanja vode iz vrtine Klariči (čeprav je treba vodo črpati iz globine skoraj 700 metrov) sicer še vedno obstaja, toda občine same ne bodo nikoli izpeljale vseh postopkov, ki so potrebi pri pridobivanju služnosti.
Odločitev o novem direktorju Rižanskega vodovoda bo sprejel svet ustanoviteljic, torej župani ustanoviteljic javnega podjetja Rižanski vodovod Koper. Za pregled prispelih prijav na direktorsko mesto bodo imenovali ustrezno razpisno komisijo, ki naj bi županom predlagala ožji izbor od 13 kandidatov. Imena prijavljenih še niso znana, med njimi sta tudi dva strokovna delavca Rižanskega vodovoda, med katerimi pa Zdravka Hočevarja ni več. Čeprav ima koprska občina skoraj 52-odstotni ustanoviteljski delež v javnem podjetju, mora izbrani kandidat dobiti soglasje vsaj še ene od dveh ustanoviteljskih občin (piranske ali izolske), saj je za izbiro kandidata potrebna vsaj dvotretjinska večina glasov.
Država s toliko vode mora rasoljevati morje
Odhajajoči direktor Rižanskega vodovoda pravi, da so pripravili potrebno dokumentacijo, na podlagi katere bi lahko objavili razpis za izbiro izvajalca projektne dokumentacije in za pridobitev gradbenega dovoljenja, da bi na območju izolske industrijske cone postavili obrat za razsoljevanje morja. Če ne bi bilo ovir, bi leta 2021 tak obrat lahko začeli graditi in v najboljšem primeru bi leta 2022 že pridobivali 100 litrov pitne vode na sekundo. Zanj bi morali investirati 10 milijonov evrov oziroma približno dvojni zensek za dvakrat večjo količino. Na možnost razsoljevanja vode se pripravljajo že več kot 3 leta. Med drugim so dosegli, da zakon o vodah dopušča uporabo morske vode za namene pridobivanja pitne vode.
60 milijonov evrov iz EU je bilo namenjenih za vodni vir Obale. A se projekt ni izšel.
V javnosti so se že pojavili večji pomisleki proti načrtom za razsoljevanje morja. Nekaj strokovnjakov zatrjuje, da bi to vplivalo na življenje v morju, saj bi vanj vračali zgoščeno slanico. Poleg tega se zdi nesmiselno, da bi se razsoljevanja morja lotil v državi s takim obiljem vode. Hočevar odgovarja, da je to še edini možen izhod, saj jim že 40 let ni uspelo zagotoviti primernega vodnega vira. V preteklih 30 letih so morali opustit načrt, da bi črpali pitno vodo iz Malnov na Postojnskem, zatem iz zajetja Klivnik in Mola na bistriškem, načrt za zajetje Kubed in tudi zajetje Padež (pritok Reke) ni bil več politično primeren. Zato so leta 2012 začeli s projektom regionalnega vodovoda za 9 južnoprimorskih občin. V vrtini Klariči v Brestovci pri Komnu naj bi načrpali 300 litrov na sekundo. Od tega bi 220 litrov vode na sekundo vodili s Krasa na Obalo, preostale količine bi porabili na Krasu.
Obala še vedno odvisna od hrvaške vode
Toda tudi ta načrt se ni izšel, ker je država nalogo za pridobitev gradbenega dovoljenja prepustila občinam. Glavno besedo sta prevzela sežanska občina in Kraški vodovod, čepravje bilo jasno, da posamezna občina na more zagotoviti služnosti na več kot 1500 zemljiščih, po katerih bi potekal nov cevovod. Občine so prepričane, da bi morala država sprejeti državni prostorski načrt. Z ministsrtva za okolje in prostor pa so nam odgovorili, da je po uredbi o oskrbi s pitno vodo zagotavljanje vodnega vira in gradnja javne infrastrukture dolžnost občin. Če pa hočejo na Obali črpati morje za rasoljevanje, morajo pridobiti vodno pravico. Oskrba s pitno vodo ima prednost pred rabo vode za druge namene.
Ministrstvo vztraja, da si mora občina sama zagotoviti vodni vir, čeprav je to ustavna pravica.
V istrskih občinah so v zadnjih 16 letih dodobra izpolnili in izboljšali vodovodno omrežje, vendar še zmeraj ostajajo predvsem poleti odvisni od nakupa in uvoza hrvaške vode. Takšen položaj se lahko ob prvi pravi suši hudo maščuje. Možnost pridobi vanja vode iz vrtine Klariči (čeprav je treba vodo črpati iz globine skoraj 700 metrov) sicer še vedno obstaja, toda občine same ne bodo nikoli izpeljale vseh postopkov, ki so potrebi pri pridobivanju služnosti.
