Bodo Tartinijev kip odstranili s piranskega trga?

Neprecenljivo umetnino bi eni čistili, drugi zloščili ali umaknili, medtem pa jo kazijo galebi, vandali in nogometaši.
Objavljeno
12. april 2016 01.12
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj

Piran – V Tartinijevem mestu bi že maja, najkasneje junija z glavnega trga umaknili Tartinijev spomenik, ki ga je leta 1896 izdelal ugledni italijanski klasicistični kipar Antonio Dal Zotto. Letos praznujejo 120. obletnico postavitve kipa in v občinski upravi so naredili načrt za njegovo prenovitev do osrednje proslave, ki bo 2. avgusta letos.

O nameri, da bodo piransko ikono umaknili z glavnega mestnega trga, javnost ni bila obveščena. Na naša vprašanja smo včeraj na občinski upravi dobili skope odgovore, češ da podrobnosti še niso znane. Toda 1. aprila je občinska uprava zaprosila piransko enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine za izdajo kulturnovarstvenih pogojev. Malo pred tem pa so Restavratorski center v Ljubljani zaprosili za pripravo restavratorskega načrta in izdelavo restavratorskega projekta izvedbe prenove. V obeh vlogah je mogoče razbrati, da so se v upravi odločili za restavratorsko-vzdrževalna dela in da bi jih radi opravili do konca julija. V vlogi so navedli, da je Dal Zottojev kip iz brona, ki še ni bil restavriran, že poškodovan. Opazili so počen violinistov plašč, trhle noge (podstavke), odlomljen lok in vejico ob notni knjigi, radi bi izpeljali čiščenje spomenika, zaščito z voskanjem, zamenjavo železnih vijakov, čiščenje podstavka in izdelavo kalupa za morebitni odlitek v umetni masi. Vse te poškodbe so posledica atmosferskih vplivov, galebjih in golobjih iztrebkov, vandalskih posegov, udarcev z žogami (na trgu mladež igra nogomet) ...

Predstojnica urada za družbene zadeve Lada Tancer nam je potrdila, da je v letošnjem proračunu predvidenih 5000 evrov za manjše restavratorsko-vzdrževalne posege, da so si zaželeli izdelavo kalupa, ker bi to za takšno umetnino morali narediti, in da bo jasen odgovor o tem, kako bodo posegali v spomenik, kmalu dal odgovor ZVKDS in Restavratorskega centra. To naj bi bila tudi letošnja najpomembnejša kulturno-restavratorska akcija v občini in bi jo radi izpeljali do osrednje proslave. Kako jo bodo izpeljali, še ni povsem jasno. O tem so opravili že več razgovorov, toda prejeli so precej različne nasvete – od takšnih, ki so jim svetovali skrbno čiščenje in loščenje spomenika vsak mesec, do drugih, ki so resno svetovali umik spomenika s trga.

Izjemno zahteven poseg

Med Pirančani je bilo v zadnjih dneh slišati veliko ogorčenih nasprotovanj, ker občinska uprava projekt skriva pred javnostjo in nima jasno izdelanega načrta izpeljave posega v spomenik. Eden najuglednejših slovenskih sodobnih kiparjev in poznavalec bronastih skulptur Mirsad Begić je dejal: »Mislim, da je to dediščina ne le slovenskega, ampak evropskega in svetovnega formata, zaradi česar zahteva popoln pristop h kakršni koli obdelavi. Tartinijev spomenik je najbolj posrečeno postavljen in morda najbolje umeščena in umetniško kakovostna skulptura na prostem na območju Slovenije. Zato poseg vanj za občinski aparat ni preprosta odločitev. Prepričan sem, da bi se morali posega lotiti do zadnje podrobnosti premišljeno, sicer je bolje, da se ga sploh ne lotijo. Po mojem bi morali original v celoti sneti in ga takešnga, kot je (brez večjih posegov na njem), spraviti v ta ali drugi muzejski prostor (palačo). Seveda niti izbira prostora ne bo povsem preprosta. Izdelati bi morali kalup in vliti novo bronasto repliko, ki bi jo patinirali tako, da bi dobili povsem podobne barve originalu. (Tehnike to omogočajo.) Nikakor si ne bi smeli dovoliti, da bi dosegli, denimo, samo črno patino, ker bi to pomenilo uničenje spomenika. Ta kip je dobil posebno barvo tudi zaradi bližine morja, ki vpliva na barvo patine. Tako bi na trgu imeli repliko, original pa na varnem, pod streho. Nekaj podobnega smo dosegli z Robbovim vodnjakom v Ljubljani,« je dejal Begić. Dejal je, da bi morala občina ustanoviti poseben odbor strokovnjakov, ki bi bedel nad postopkom zamenjave spomenika. Ves proces pa bi morali zelo skrbno načrtovati, tako da bi natančno vedeli, s kakšnimi postopki bi se lotili obnove oziroma zamenjave kipa. Morali bi imeti zagotovljen denar in prostor, kamor bi original postavili. Izbira prostora zagotovo ne bo lahka, saj Zottov kip ni mogoče postaviti kamor koli. Ne nazadnje je ta kip visok 2,5 metra, sloni na štiri metre visokem podstavku in je tako mojstrsko postavljen v idealen zlati »piranski« rez (v osi med zvonikom in portalom občinske palače), da si ga bolje sploh ne bi mogli zamisliti. Skulptura in mesto dopolnjujeta drug drugega. Gre za težko ponovljivo umetniško sinergijo in govorico, je pojasnjeval Mirsad Begić.

Po mnenju Mirsada Begića premoremo v državi enega samega primernega livarja (družina Kamšek). Takšen bronasti odlitek bi občino po ocenah stal kakšnih 40.000 evrov, k temu pa bo treba dodati še druga sredstva (namestitev originala, ureditev podstavka), kar pomeni precej več, kot je predvideno v letošnjem proračunu. Predvsem pa bi se morali v občini zamisliti tudi nad golobi in galebi, vandali in nogometaši na trgu, ki (prosto) uničujejo takšne dragotine.

Tudi če bi bili posegi v spomenik minimalni, bi v vsakem primeru zahtevali začasno, za mesec ali dva, odstranitev te umetnine s piranskega trga.

***

Največja množica ljudi doslej

Pirančani so z veliko pomočjo vseh Istranov zbrali zajeten kupček denarja, da so ob 200. obletnici rojstva Giuseppeja Tartinija naročili spomenik pri tedaj najuglednejšem beneškem kiparju iz konca 19. stoletja. Antonio Dal Zotto je leta 1883 izdelal tudi kip Carlu Goldoniju v Benetkah (ob Rialtu) in tri leta prej Tizianu v Pieve di Cadore. Toda mnogi menijo, da mu je ravno Tartinijev kip najbolj uspel. Podstavek pa je izdelal tržaški klesar Antonio Tamburlini. Pirančanom ni uspelo postaviti kipa ob 200. obletnici, saj so šele dve leti kasneje zasuli notranji mandrač (ob današnji občinski stavbi). Tako je Tartinijev trg nastal šele dve leti pred postavitvijo kipa. Na dan slavnostnega odprtja se je na Tartinijevem trgu zbrala največja množica ljudi doslej, saj je v mesto prišlo kakšnih 5000 Istranov iz drugih krajev Istre in Furlanije in skoraj 5000 meščanov. Še danes je videti, da je šlo za kip, pomemben za vso Istro, na njem piše, da je posvečen Giuseppeju Tartiniju iz Istre.