Bodoča vlada pozabila na bančne razlaščence

Reševanje vprašanja izbrisov in morebitnih odškodnin bo odvisno tudi od novega guvernerja.

Objavljeno
07. september 2018 18.00
Posodobljeno
07. september 2018 18.00
Na Banki Slovenije ni več vodilnih, ki so sodelovali pri razlastivah. Foto Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Čeprav je od razlastitve bančnih vlagateljev minilo že pet let, z zakonom, ki naj bi jim zagotovil pravno varstvo pa se zamuja že poldrugo leto, tega cilja ni v koalicijski pogodbi. Tudi zanimanje poslancev za to v zaslišanjih ministrskih kandidatov je bilo skromno, pospešek temu pa bi vendarle lahko dala izvolitev novega guvernerja Banke Slovenije.

Jeseni bo minilo dve leti, odkar je ustavno sodišče presodilo, da je bila razlastitev delničarjev bank in imetnikov podrejenih obveznic v skladu z ustavo, da pa prizadeti vlagatelji niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva in dostopa do dokumentov, ki so bili podalaga za izbris. Zakonodajalcu je zato naložil, da v pol leta razlaščencem omogoči vložitev odškodninskih tožb iz tega naslova in tudi dostop do cenitev ter drugih dokumentov. A zakon, ki bi jim to omogočil, še vedno ni sprejet in še tudi ni jasno, kdaj bo.

Nova koalicija sprejetja zakona, ki bi omogočil začetek razpletanja za 960 milijonov evrov vrednih razlastitev bančnih vlagateljev - delničarji in obvezničarji -, ni zapisala kot svoje ključne cilje. Kandidat za finančnega ministra Andrej Bertoncelj pa je na zaslišanju v državnem zboru povedal, da »se bomo potrudili, da zadeva čim prej zagleda luč sveta«. A glede na to, da s predlogom zakon, ki ga je pripravila prejšnja vlada, niso bili zadovoljni ne poslanci ne razlaščenci, je pričakovati, da ga bo treba nekoliko spremeniti, kar terja čas, zato je vprašanje, ali bo sprejet še letos.
 

Kaj bo storil nov guverner?


Domenevno oškodovanim vlagateljem bi lahko šla pri tem na roko tudi že izpeljana zamenjava članov sveta Banke Slovenije, ki so sodelovali pri razlastitvah, in pa imenovanje novega guvernerja centralne banke po odhodu Boštjana Jazbeca. Nekateri kandidati so javno že izjavili, da nimajo zadržkov, do revizije bančne sanacije. Vsi viceguvernerji, ki so bili vpleteni v sanacijo bank, niso dobili politične podpore za ponovno izvolitev, in pričakovati je, da bo tako tudi pri novem guvernerju.

image
Boštjan Jazbec Foto Blaz Samec/Delo


Razlaščeni imetnik podrejenih obveznic Tadej Kotnik ni presenečen, da zakona o pravnem varstvu lastnikov kvalificiranih obveznosti bank ni med prioritetami bodoče vlade. Kot pravi, gre večinoma za kontinuiteto članov prejšnjih vlad, zato jim ni v interesu, da bi se to vprašanje raziskalo in rešilo. Kotnik tako nima upanja, da bi lahko ta zakon dobili še letos.
 

Mali delničarji za poravnavo


Bolj optimističen je predsednik Društva malih delničarjev Slovenije (MDS) Rajko Stanković. Ta je sicer razočaran, da temu vprašanju bodoče vladajoče stranke niso posvetile niti pasusa v koalicijski pogodbi, a kljub temu upa, da se bo bodoča vlada lotila tega vprašanja. Pri tem računa na spremembe v vodstvu Banke Slovenije, saj kot pravi, »tam ni več nikogar, ki bi to zaviral«.

image
Rajko Stanković Foto Voranc Vogel/Delo


V MDS se sicer še vedno zavzemajo za rešitev s poravnavo, z izdajo državnih obveznic, kar so predlagali že pred volitvami in nameravajo to strankam poslati tudi po imenovanju vlade. A anketa, ki smo jo med strankami opravili pred volitvami, je pokazala, da večina strank meni, da je reševanje tega vprašanja treba prepustiti sodišču, poravnavo sta dopuščali le NSi in Levica.