Bodoče komisarke kratijo Junckerjev spanec

Bruselj, Ljubljana – Čeprav se je danes iztekel rok za posredovanje kandidatov za komisarje predsedniku evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, je še vedno veliko negotovosti glede njegove prihodnje ekipe, kot še naprej ostaja uganka, kdo bo komisar oziroma komisarka iz Slovenije. Bo to Karl Erjavec, Tanja Fajon ali Alenka Bratušek?

V vodilnih članicah večjih težav ni. Nemški komisar bo spet Günther Oettinger, ki je bil zadnjih pet let pristojen za energetiko. Pariz pošilja v Bruselj nekdanjega finančnega ministra Pierra Moscovicija. Med večjimi članicami zavlačuje Italija, ki je že izrazila interes za položaj visokega zunanjepolitičnega predstavnika Unije. Na zadnjem vrhu EU je bila kot kandidatka v igri sicer voditeljica italijanske diplomacije Federica Mogherini, toda med članicami ni bilo soglasja o njej, zato je bilo odločanje preloženo na konec avgusta.

To pomeni, da celotna Junckerjeva ekipa še ne bo znana pred koncem poletja, saj je zunanjepolitična predstavnica tudi članica komisije in izbor vpliva na »trgovino« z drugimi vodilnimi položaji v Uniji. Preden bo Juncker (moral bo uskladiti želje članic) v prihodnjih tednih začel deliti področja komisarjem, mu kar veliko dela povzroča »žensko vprašanje«. Že med kampanjo je namreč napovedoval, da bo v njegovi komisiji več komisark kot do zdaj (devet), a v članicah ni veliko posluha za njegove želje.

Čim več usposobljenih žensk

Uradno je svoje komisarske kandidate poslalo okoli dvajset članic, med pa njimi sta le dve ženski: dosedanja komisarka za notranje zadeve, Švedinja Cecilia Malmström, in češka ministrica za regionalni razvoj Věra Jourová. Obe prihajata iz vrst liberalcev (ALDE). Kot kandidatka za prihodnjo zunanjepolitično predstavnico se omenja še Bolgarka Kristalina Georgieva, ki je bila zadnjih pet let komisarka za mednarodno sodelovanje. Skratka, Juncker se bo moral še kar bojevati, da zbere vsaj enako število komisark, kot jih je bilo v Bruslju v zadnjih petih letih.

Predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz je že takoj po izvolitvi Junckerja sredi julija zagrozil, da poslanci ne bodo potrdili nove komisarske ekipe, če v njej ne bo dovolj žensk. Zato Juncker v še neodločenih članicah poskuša doseči, da bi predlagale ženske in jim v zameno ponuja višje položaje.

Za Slovenijo je linija jasna

Glede Slovenije je bruseljska linija nedvoumna. »Zelo potrebujemo kandidatke in verjetno je, da bodo izkušene ženske dobile podpredsedniški položaj v komisiji,« je za Delo pojasnil diplomatski vir blizu Junckerju.

Janez Potočnik, ki je komisar od vstopa Slovenije v EU pred desetimi leti, sicer ceni Junckerjeva prizadevanja za čim več usposobljenih kandidatk, a po njegovem mnenju bi – tako kot pri imenovanju Junckerja, kjer je bil odločilen razplet evropskih volitev – pri izbiri slovenskega komisarja morala imeti glavno vlogo koalicija strank, izvoljenih na zadnjih volitvah. Sam sicer ni na seznamu kandidatov, ki ga je premierka poslala v Bruselj, saj je umaknil soglasje k »skupinski kandidaturi«.

Minister za kmetijstvo v odhodu Dejan Židan sicer meni, da je »med kandidati za komisarje izrazito preveč kandidatov strank evropske desnice in izrazito premalo kandidatov in kandidatk evropske levice«. Po njegovem ima zato Tanja Fajon realno možnost, da postane kandidatka za komisarja. V SD so, tako Židan, velike napore vlagali v to, da bi poslali predlog le enega kandidata s širšim konsenzom. »Mi nismo vztrajali pri svoji kandidatki, pripravljeni smo se bili umakniti,« je dejal. Židan je še ocenil, da je Bratuškova z listo kandidatov verjetno dosegla svoj cilj. »Ona je na kandidatni listi,« je dejal.

Minister za obrambo Roman Jakič (Zaab) pa je zanikal očitke glede tega, da je Bratuškova pravzaprav predlagala samo sebe, češ da jo je predlagala stranka, saj se jim je zdela predsednica vlade v odhodu dovolj kredibilna in dobra kandidatka za to mesto.

SDS je bila za Zvera

V drugi največji parlamentarni stranki, ki bo v novem državnem zboru najverjetneje delovala v opoziciji, so bili zelo kritični do načina imenovanja slovenskega člana evropske komisije. »Očitno v ospredju niso interesi države, ampak osebni interesi zaradi dobro plačane službe,« je protestiral podpredsednik SDS Zvonko Černač. V stranki nasprotujejo »samopredlagateljstvu« odhajajoče predsednice vlade Alenke Bratušek (Zaab) ter temu, da Slovenija v Bruselj pošiljamo več kandidatov. SDS bi sicer predlagala evropskega poslanca SDS Milana Zvera.

Pravil ni, različne prakse

Jasnih pravil, kako članice izberejo svoje kandidate za komisarje ni. Njihova imena in področja dela morajo vsaj na papirju uskladiti med predsednikom komisije in članicami. Načelno velja, da morajo imeti tako izkušnje kot tudi strokovnost. Toda v praksi se dogaja oboje: na komisarski položaj prihajajo tako tipični politiki kot tudi strokovnjaki brez izkušenj v vladanju. Denimo, madžarski socialist László Andor, ki je bil zadnjih pet let komisar za zaposlovanje in socialna vprašanja, je bil pred odhodom v Bruselj bolj dejaven v akademskih krogih kot v politiki.

Sam Juncker si je sicer zaželel, da bi iz vsake članice dobila imena dveh ali treh kandidatov, a v praksi ga članice raje izberejo same. Tako je Nemčija ponudila le Oettingerja. Naslednje sito je evropski parlament, ki vse bolj napenja mišice in na zaslišanjih utegne doseči zamenjavo katerega od kandidatov, ki ne bo po njegovi volji. Pred desetimi leti so zavrnili italijanskega kandidata Rocca Buttiglioneja, ker se niso strinjali z njegovimi stališči o homoseksualcih in vlogi žensk v politiki.