Boj med odlagališči in prevozniki odpadkov

Maribor – Nekateri prevzemniki komunalnih odpadkov te še vedno odvažajo na različne konce države in celo v tujino, kar moti domače upravljavce centrov za ravnanje z odpadki. Država pa nad dogajanjem nima nadzora.

Po besedah našega sogovornika iz enega od komunalnih podjetij obstaja v Sloveniji problem tako imenovanega smetarskega turizma, ko prevzemniki odpadkov te prevažajo na različne konce države in celo v tujino, namesto da bi jih pripeljali v najbližji center za ravnanje z odpadki. Teh je zdaj v Sloveniji sedem, zgrajenih v zadnjih letih v glavnem z evropskim denarjem – v Ljubljani, Celju, Slovenj Gradcu, Krškem, Hrastniku, Pragerskem in Puconcih.

Spor med »prevozniki« odpadkov

Spor med »prevozniki« odpadkov in upravljavci odlagališč se je zaostril letos, odkar morajo biti komunalni odpadki pred odlaganjem obvezno obdelani po postopkih, imenovanih D8 in D9, ki so dražji in zahtevnejši. Podjetja, ki prevzete komunalne odpadke predelajo po preprostejšem in cenejšem postopku tako imenovane R-predelave, nato pa jih odložijo ali izvozijo v tujino, povzročajo gospodarsko in okoljsko škodo, menijo upravljavci odlagališč.

Da gre za velik posel, dokazuje dejstvo, da stane predelava tone komunalnih odpadkov v centrih za ravnanje z odpadki od 130 do 140 evrov; podjetja, ki odpadke prevzemajo od občinskih komunalnih služb, pa za tono prevzetih odpadkov dobijo približno sto evrov plačila. To pomeni, da komunalna podjetja z oddajo odpadkov »prevoznikom« prihranijo nekaj deset evrov za tono. Po uradnih podatkih smo v Sloveniji lani »ustvarili« približno 864.000 ton komunalnih odpadkov.

O problemu »posrednikov« govori tudi računsko sodišče, ki je pregledalo sistem ravnanja z odpadki v Sloveniji. Ugotavlja, da je »del odpadkov prepuščen posrednikom«, ki bi jih lahko izvozili pod napačno klasifikacijsko številko (kot surovino za sežig, in ne kot odpadek), del neobdelanih (začasno skladiščenih) odpadkov pa sploh ni vključen v evidence niti kot nastali odpadki niti pri načinih obdelave, piše v lani objavljenem poročilu računskega sodišča. To tudi ugotavlja, da država nima učinkovitega nadzora nad ravnanjem s komunalnimi odpadki.

Raje sežgati kot odložiti

V Mariboru občinsko podjetje Snaga komunalne odpadke predaja podjetju Salomon, ki jih najprej sortira, nato en del po frakcijah izvozi v tujino za termično obdelavo. V tem ni ničesar nezakonitega, pravijo v podjetju, saj upoštevajo evropsko načelo o ravnanju z odpadki po čim višji hierarhični stopnji – termična izraba je na lestvici prioritet višje kot njihovo odlaganje, ki je zadnja možnost.

»Skladno z usmeritvami EU ima rešitev z energijsko predelavo (torej sežig po R1) absolutno prednost pred kakršnimkoli morebitnim odlaganjem. Rešitev z energijsko predelavo je – poleg tega da je okoljsko sprejemljivejša – tudi cenejša od morebitnega odstranjevanja po D8 in D9 ter odlaganja,« je zapisala Andreja Merhar iz podjetja Salomon.

Jože Leskovar, direktor na področju komunale podjetja Kostak Krško, taki interpretaciji ostro nasprotuje. Vztraja, da se morajo vsi mešani komunalni odpadki obdelati po zahtevnejših postopkih D8 in D9, s katerimi se iz njih izločijo uporabne frakcije, ostanek pa se odloži.

Saubermacher izvaža v svoja podjetja v tujino

Odpadke v tujino izvaža tudi avstrijsko podjetje Saubermacher, ki prevzema mešane komunalne odpadke v Pomurju in na Štajerskem. Očitke, da prevzemajo odpadke brez ustreznih dovoljenj, zanikajo. »Frakcije komunalnih odpadkov, ki nastanejo po obdelavi na napravah družbe Saubermacher Slovenija, se skladno z dovoljenji izvažajo na naše naprave v tujino.«

Prepoved izvoza v tujino

Iz agencije za okolje (Arso) sporočajo, da podjetjem, ki obdelujejo komunalne odpadke, tega početja ne morejo prepovedati zgolj zato, ker ne izvajajo obdelave po postopku D8 in D9, saj imajo veljavna okoljevarstvena dovoljenja za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov po postopku R12 in R13. Takšno razlago Leskovar označuje za sprenevedanje. Po njegovem mnenju takšna podjetja odpadkov sploh ne bi smela niti prevzemati. Predpisi so jasni, pravi Leskovar, država bi morala na tem področju narediti red.

Agencija od letos ne dovoljuje več izvažanja frakcije mešanih komunalnih odpadkov po mehanski obdelavi, ki ne izpolnjuje zahtev za odlaganje zaradi previsoke kurilne vrednosti, saj mora biti pred odlaganjem še biološko obdelana po postopku D8. A ker država dejansko nima nadzora nad transportom odpadkov, kot ugotavlja računsko sodišče, ni gotovo, ali podjetja te prepovedi res tudi upoštevajo.