Boj za zdravstvene delavce: doma delal za 700, zdaj dobi 1700 evrov
Zaradi staranja prebivalstva bo pomanjkanje zdravstvenega osebja v Evropi vse večja težava. Zdravnike in medicinske sestre vabijo predvsem Nemci in Avstrijci že zdaj.
Odpri galerijo
Slovenija se za zdaj po nam znanih informacijah ne loteva iskanja zdravstvenega kadra v tujih državah sistematično. FOTO: Jure Eržen
V svetu manjka devet milijonov medicinskih sester in babic, kažejo zadnji podatki Svetovne zdravstvene organizacije, v Sloveniji pa približno četrtina, to je 5000 sester, ocenjujejo v zbornici zdravstvene in babiške nege. Ker se prebivalstvo v Evropi stara, bo potrebnega povsod vse več negovalnega osebja. Najbolj aktivne države zato iščejo sestre zase, za svoje bolne in obnemogle v tujini in jih aktivno vabijo k sebi.
Katera država bo uspela zase pridobiti največ medicinskega kadra, tako zdravnikov kot tudi sester, babic in oskrbovalcev starostnikov, postaja vse bolj aktualno vprašanje. Čeprav je Slovenija majhna, se tudi pri nas pojavljajo headhunterji - lovilci (medicinskih) kadrov. Pred nekaj leti so se vrteli predvsem okoli zdravnikov. Tako v okviru UKC Ljubljana kot na zdravniški zbornici so tujci organizirali informativna predavanja, kako lahko zdravniki pridejo do zaposlitve kjerkoli v Evropi. Zdaj privabljajo zdravnike tako, da jim pošiljajo elektronska pisma, v katerih jim ponujajo vse: takojšnjo zaposlitev, stanovanje, jezikovne tečaje za vso družino in zaposlitev za partnerja.
Zadnji čas pa iščejo tuje agencije v Sloveniji tudi medicinske sestre in babice. Najbolj aktivni so Avstrijci in Nemci, nam povedo tako na zbornici sestrske in babiške nege kot tudi na zavodu za zaposlovanje. Ena izmed nemških agencij za iskalce kadrov se je obrnila tudi na časopis Delo. Po njihovih podatkih manjka v Nemčiji v tem trenutku 35.000 medicinskih sester in negovalcev, manjka tudi babic. Na nekaterih območjih v Nemčiji celo odsvetujejo porod, ker ni dovolj babic, da bi bil varen. Do leta 2030 bo v Nemčiji manjkalo v zdravstvu milijon strokovnjakov, med njimi 165.000 zdravnikov in 800.000 drugih poklicev. Nemčija se bo zato soočala z velikimi težavami, ki jih brez imigrantov ne bo mogla rešiti, je zapisano. Zato ponujajo tujcem vso pomoč pri navezovanju stikov z delodajalci in pri jeziku. Potrebna raven jezika za sestre je B2, a lahko pridejo tudi z znanjem A2 in jih bodo na tečajih usposobili.
Nič čudnega. Tam so plačane več kot dvakrat bolje kot v Sloveniji, Nemčija in Švica pa izplačujeta tudi premije. Švica, denimo, privablja naše sestre tako, da tisti sestri, ki pripelje s seboj še svojo kolegico, izplača 5000 švicarskih frankov nagrade, smo izvedeli. V Nemčiji je ta nagrada za vsako naslednjo sestro 5000 evrov. V Avstriji nagrad ne izplačujejo, ker Slovenke in Slovenci zaradi bližine in dobrih pogojev dela radi odhajajo tja. Avstrija menda dela na osebnih stikih s Slovenkami in Slovenci (preko znanstev), občasno pa se pojavijo v čakalnicah naših zdravstvenih ustanov tudi letaki za delo sester v tujini.
Slovenija se za zdaj po nam znanih informacijah ne loteva iskanja zdravstvenega kadra v tujih državah sistematično. Poskušajo posamezne bolnišnice, ki iščejo na tujem predvsem zdravnike. Bolnišnica Izola pa je šla v Pulo tudi po medicinske sestre, a jim ni uspelo pridobiti niti ene. Razlika v plači je le sto evrov, za tak denar pa hrvaške sestre niso pripravljanje zapustiti domačega okolja ali se vsak dan voziti v Slovenijo. Dodatna težava je zahtevana raven znanja jezika: v Sloveniji je to za zdravnike in diplomirane sestre C1, za srednje sestre pa B2. Težava so tudi administrativne ovire, saj je pot do zaposlitve v javnem sektorju dolga.
Slovenske sestre in zdravstveni tehniki imajo dovolj možnosti za zaposlitev doma, a se izseljujejo. Zakaj? Zdravstveni tehnik B. H. je odšel delat v Avstrijo pred kratkim. Pred tem je bil zaposlen v domu upokojencev v Slovenskih goricah, zdaj je v avstrijski Štajerski. Življenje se mu je od takrat bistveno spremenilo. Namesto prejšnjih 700 evrov zasluži 1700 evrov. Prej je delal vsak dan, razen ob vikendih, ko je bil včasih tudi dežuren. Zdaj dela 15 dni v mesecu po 12 ur, preostalih 15 dni je doma. Prej je bil sam za 24 oskrbovancev doma, od katerih so samo štirje bili pokretni; pomagala mu je gospodinja. V Avstriji je zadolžen za nego sedmih starostnikov, delo je organizirano tako, da si zdravstveni tehniki med seboj pomagajo in vedno delajo v paru. Torej dva negujeta 14 starostnikov. »Avstrijci skrbijo za starostnike tako, kot je prav. Vsakega vsak dan stuširamo, na vsako potrebo starostnika takoj odreagirajo. Ko starostnik zboli, ne čakajo dva ali tri dni, pač pa pokličejo zdravnika takoj. Starostniki tudi v domu ohranijo svojega lečečega zdravnika. V dom prihaja torej več zdravnikov, ne pa samo eden, kot v Sloveniji,« pripoveduje A. H. Kaj pa pot? Vsak dan se pelje z avtomobilom 33 kilometrov, kar mu vzame pol ure časa. Ne veliko več kot prej, ko je bil zaposlen v Sloveniji.
A sester, kot vse kaže, že zdaj ni. Zapovrstni razpisi UKC Maribor, UKC Ljubljana, bolnišnice Izola in drugih bolnišnic ter domov upokojencev so ostali tako rekoč brez prijav. Istočasno preseneti podatek: na zavodu za zaposlovanje je prijavljenih 876 brezposelnih sester s srednješolsko, višješolsko in visokošolsko izobrazbo. Uradne razlage, zakaj se ne prijavijo, še nismo uspeli dobiti.
Evropsko vprašanje številka ena: kje dobiti medicinski kader
Katera država bo uspela zase pridobiti največ medicinskega kadra, tako zdravnikov kot tudi sester, babic in oskrbovalcev starostnikov, postaja vse bolj aktualno vprašanje. Čeprav je Slovenija majhna, se tudi pri nas pojavljajo headhunterji - lovilci (medicinskih) kadrov. Pred nekaj leti so se vrteli predvsem okoli zdravnikov. Tako v okviru UKC Ljubljana kot na zdravniški zbornici so tujci organizirali informativna predavanja, kako lahko zdravniki pridejo do zaposlitve kjerkoli v Evropi. Zdaj privabljajo zdravnike tako, da jim pošiljajo elektronska pisma, v katerih jim ponujajo vse: takojšnjo zaposlitev, stanovanje, jezikovne tečaje za vso družino in zaposlitev za partnerja.
V Nemčiji manjka 35 tisoč sester
9 milijonov
medicinskih sester po oceni WHO manjka v svetu
medicinskih sester po oceni WHO manjka v svetu
Zadnji čas pa iščejo tuje agencije v Sloveniji tudi medicinske sestre in babice. Najbolj aktivni so Avstrijci in Nemci, nam povedo tako na zbornici sestrske in babiške nege kot tudi na zavodu za zaposlovanje. Ena izmed nemških agencij za iskalce kadrov se je obrnila tudi na časopis Delo. Po njihovih podatkih manjka v Nemčiji v tem trenutku 35.000 medicinskih sester in negovalcev, manjka tudi babic. Na nekaterih območjih v Nemčiji celo odsvetujejo porod, ker ni dovolj babic, da bi bil varen. Do leta 2030 bo v Nemčiji manjkalo v zdravstvu milijon strokovnjakov, med njimi 165.000 zdravnikov in 800.000 drugih poklicev. Nemčija se bo zato soočala z velikimi težavami, ki jih brez imigrantov ne bo mogla rešiti, je zapisano. Zato ponujajo tujcem vso pomoč pri navezovanju stikov z delodajalci in pri jeziku. Potrebna raven jezika za sestre je B2, a lahko pridejo tudi z znanjem A2 in jih bodo na tečajih usposobili.
Nemški lovilci kadrov so poskušali priti tudi v srednjo zdravstveno šolo v Ljubljani, a je šola njihov obisk odklonila. Poskušajo objavljati propagandne oglase v časopisu zbornice sester in v strokovnih revijah medicinskih sester, a uredništva take oglase kljub velikemu plačilu odklanjajo. »Nimamo pravice našim sestram preprečevati zaposlovanja v tujini, a jih tudi ne spodbujati k temu. Za slovenskega bolnika bi si želela, da skrbijo zanj domače medicinske sestre, ki lahko govorijo z bolnikom tudi v njegovem dialektu in poznajo naše kulturne posebnosti. Če bodo naše sestre odšle, ne moremo vedeti, od kod bodo prišle druge. Za bazen bivših jugoslovanskih republik Slovenija ni zanimiva, ker so prenizke plače. Gredo kar mimo Slovenije v Avstrijo in Nemčijo,« je povedala Monika Ažman, predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege.
5000 evrov za »dobavo« nove sestre
Nič čudnega. Tam so plačane več kot dvakrat bolje kot v Sloveniji, Nemčija in Švica pa izplačujeta tudi premije. Švica, denimo, privablja naše sestre tako, da tisti sestri, ki pripelje s seboj še svojo kolegico, izplača 5000 švicarskih frankov nagrade, smo izvedeli. V Nemčiji je ta nagrada za vsako naslednjo sestro 5000 evrov. V Avstriji nagrad ne izplačujejo, ker Slovenke in Slovenci zaradi bližine in dobrih pogojev dela radi odhajajo tja. Avstrija menda dela na osebnih stikih s Slovenkami in Slovenci (preko znanstev), občasno pa se pojavijo v čakalnicah naših zdravstvenih ustanov tudi letaki za delo sester v tujini.
Največja bitka prihodnjega desetletja bo bitka za zdravstvene kadre. Slovenske medicinske sestre so lani zaradi slabih pogojev dela doma stavkale, tujci jih vabijo k sebi. FOTO: Tadej Regent
Za dodatnih 100 evrov nočejo priti v Slovenijo
5000
medicinskih sester po oceni zbornice zdravstvene nege manjka v Sloveniji
medicinskih sester po oceni zbornice zdravstvene nege manjka v Sloveniji
Slovenija se za zdaj po nam znanih informacijah ne loteva iskanja zdravstvenega kadra v tujih državah sistematično. Poskušajo posamezne bolnišnice, ki iščejo na tujem predvsem zdravnike. Bolnišnica Izola pa je šla v Pulo tudi po medicinske sestre, a jim ni uspelo pridobiti niti ene. Razlika v plači je le sto evrov, za tak denar pa hrvaške sestre niso pripravljanje zapustiti domačega okolja ali se vsak dan voziti v Slovenijo. Dodatna težava je zahtevana raven znanja jezika: v Sloveniji je to za zdravnike in diplomirane sestre C1, za srednje sestre pa B2. Težava so tudi administrativne ovire, saj je pot do zaposlitve v javnem sektorju dolga.
Monika Ažman: »Če bodo naše sestre odšle, ne moremo vedeti, od kod bodo prišle druge. Za bazen bivših jugoslovanskih republik Slovenija ni zanimiva, ker so prenizke plače.«
Zdravstveni tehnik B. H. pripoveduje: V Avstriji za manj dela višje plačilo
Slovenske sestre in zdravstveni tehniki imajo dovolj možnosti za zaposlitev doma, a se izseljujejo. Zakaj? Zdravstveni tehnik B. H. je odšel delat v Avstrijo pred kratkim. Pred tem je bil zaposlen v domu upokojencev v Slovenskih goricah, zdaj je v avstrijski Štajerski. Življenje se mu je od takrat bistveno spremenilo. Namesto prejšnjih 700 evrov zasluži 1700 evrov. Prej je delal vsak dan, razen ob vikendih, ko je bil včasih tudi dežuren. Zdaj dela 15 dni v mesecu po 12 ur, preostalih 15 dni je doma. Prej je bil sam za 24 oskrbovancev doma, od katerih so samo štirje bili pokretni; pomagala mu je gospodinja. V Avstriji je zadolžen za nego sedmih starostnikov, delo je organizirano tako, da si zdravstveni tehniki med seboj pomagajo in vedno delajo v paru. Torej dva negujeta 14 starostnikov. »Avstrijci skrbijo za starostnike tako, kot je prav. Vsakega vsak dan stuširamo, na vsako potrebo starostnika takoj odreagirajo. Ko starostnik zboli, ne čakajo dva ali tri dni, pač pa pokličejo zdravnika takoj. Starostniki tudi v domu ohranijo svojega lečečega zdravnika. V dom prihaja torej več zdravnikov, ne pa samo eden, kot v Sloveniji,« pripoveduje A. H. Kaj pa pot? Vsak dan se pelje z avtomobilom 33 kilometrov, kar mu vzame pol ure časa. Ne veliko več kot prej, ko je bil zaposlen v Sloveniji.
Čisto pravih podatkov o tem, koliko sester in tehnikov se je izselilo, ni. V zadnjih dveh letih jih je zaprosilo za potrdilo o dobrem imenu 420, a ponekod na tujem jih zaposlujejo tudi brez tega potrdila. Nihče še ni preštel, koliko sester in tehnikov manjka v slovenskem zdravstvu. V zbornici zdravstvene nege ocenjujejo, da jih manjka v bolnišnicah med 20 in 25 odstotkov, v domovih upokojencev pa še več. Skupaj torej manjka okoli 5000 sester in zdravstvenih tehnikov. Ocene, koliko sester bo naša država glede na hitro starajočo se družbo potrebovala srednje- in dolgoročno, ni. Ob tem je zanimiv podatek, da je med 22.000 sestrami, vpisanimi v register zbornice, skoraj tretjina (8200) starejših od 50 let. Torej se bodo v naslednjih desetih letih upokojile. Kako jih bomo nadomestili, ne ve povedati nihče.
A sester, kot vse kaže, že zdaj ni. Zapovrstni razpisi UKC Maribor, UKC Ljubljana, bolnišnice Izola in drugih bolnišnic ter domov upokojencev so ostali tako rekoč brez prijav. Istočasno preseneti podatek: na zavodu za zaposlovanje je prijavljenih 876 brezposelnih sester s srednješolsko, višješolsko in visokošolsko izobrazbo. Uradne razlage, zakaj se ne prijavijo, še nismo uspeli dobiti.
