Bolj kot viroidna zakrnelost hmelj ogroža nestrpnost

V Savinjski dolini ostro o slovenjgraški civilni iniciativi, ki slovenskemu hmeljarstvu po njihovem dela škodo.

Objavljeno
10. avgust 2019 06.00
Posodobljeno
10. avgust 2019 06.00
Hmeljarji morajo pri uporabi pesticidov v hmeljiščih upoštevati predpise, nabor pesticidov pa se še zmanjša zaradi zahtev kupcev iz tujine, kamor izvozimo 90 odstotkov hmelja.
FOTO: Jože Suhadolnik
Slovenj Gradec – Proč od Civilne iniciative za varovanje okolja in zdravja občanov (Civoz) in pridelovalcev hmelja, na skrivaj torej, bo/je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano na hmeljiščih v Slovenj Gradcu do 15. avgusta odvzel vzorce tal in vrtnin, opravil bo/je tudi monitoring zraka. Vse zato, da bi rešili spor zaradi širjenja hmeljišč in uporabe fitofarmacevtskih sredstev v njih, ki naj bi privedel celo do referenduma z vprašanjem: »Ali ste za prepoved hmeljarjenja v Mislinjski dolini?«

image
»Nekateri pridelovalci so postali oholi in narava jih za to že kaznuje.« Janko Kos, župan Žalca
»Občina ni naročila monitoringa zaradi Civoza pa tudi zaradi pridelovalcev hmelja ne. Naročili smo ga, da bomo dobili podlago za morebitne ukrepe v pristojnosti občine,« je povedal slovenjgraški župan Tilen Klugler.

»Nočem, da se nestrpnost, nesodelovanje in slaba volja iz Koroške prinesejo k nam. To je slabše od viroidne zakrnelosti, ki je napadla nekaj hmeljišč na našem območju in zaradi katere bodo hmeljarji najmanj dve leti brez pridelka. Slovenjgradčani delajo škodo slovenskemu hmeljarstvu,« pa je oster Janko Kos, župan občine Žalec, kjer pridelajo polovico slovenskega hmelja.

V Savinjski dolini takih konfliktov, kot jih že dve leti doživljajo v Mislinjski dolini, ne poznajo. V času obiranja hmelja se primerí, da se kdo pritoži zaradi blatne ceste, zgodilo se jim je tudi, da se je eden od pridelovalcev z nasadom preveč približal naselju, a se bo moral umakniti.

image
FOTO: Brane Piano


»S hmeljem sobivamo že 150 let. Hmeljarjem govorim, naj bodo odgovorni do okolja pa tudi do ljudi. Trenutno jim gre dobro. Ljudje to vidijo in jim zavidajo. Nekateri pridelovalci so postali oholi in narava jih za to že kaznuje,« je povedal žalski župan Janko Kos, ki poziva sprte strani na Koroškem, naj sedejo za skupno mizo in problem rešijo, preden bodo z njim škodili še drugim.
 

Snemajo in fotografirajo jih na njivi


V državi je 123 pridelovalcev hmelja na 1597 hektarih.
 
image
»Imamo institucije, ki nas nadzorujejo. Civoz ni ena izmed njih.« Andreja Hace, hmeljarka
Civoz, ki ga vodi Peter Metulj, hmeljarjem najbolj zameri, da kljub obljubi ne napovedujejo škropljenj v hmeljiščih. Ljudem bi tako omogočili, da prilagodijo svoje aktivnosti na prostem, zaprejo okna in pokrijejo vrtove, kot je svetoval Nacionalni inštitut za javno zdravje. »Hmeljarji obveščamo, kot nam narekuje zakonodaja. Občine pa ne bomo obveščali zaradi ljudi, ki nas s snemanjem in fotografiranjem motijo in ovirajo pri delu na njivah,« je v imenu pridelovalcev hmelja v Mislinjski dolini povedala hmeljarka Andreja Hace.

Z monitoringom se strinjajo in pričakujejo, da tako kot lanski ne bo pokazal zanosov. »Glede referenduma pa sploh ne vem, kaj naj rečem ... Če želijo referendum in mislijo, da jim bo uspelo, naj ga imajo. Veliko več bi dosegli, če bi svoje aktivnosti od začetka vodili pozitivno in na drugačen način. Imamo institucije, ki naj skrbijo za nadzor. Civoz ni ena izmed njih,« doda Hacetova.

FFS da ali ne ni ključno vprašanje

Ministrstvo za kmetijstvo namerava septembra prevzeti aktivno vlogo pri reševanju hmeljarske problematike, pri čemer opozarjajo, da ne gre za vprašanje, ali smo za ali proti uporabi fitofarmacevtskih (FFS) sredstev. Pomembno je, tako ministrstvo, da se FFS uporabljajo minimalno, na način, ki ne povzroča tveganja za zdravje ljudi in okolje. »Popolna prepoved uporabe FFS, ki jo zahteva Civoz, bi pomenila konec vse kmetijske proizvodnje v Mislinjski dolini,« so sporočili z ministrstva.

 

Kupci pridejo s prenosnimi laboratoriji


»Škropljenje hmelja kmetje striktno izvajajo na podlagi prognostične službe, ki zasleduje pojav bolezni in škodljivcev. Ko ti presežejo prag škodljivosti, se izda napoved za škropljenje. Na leto je v povprečju od štiri do šest škropljenj,« pojasni Martina Zupančič, direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Kolikokrat bodo škropilnice še brnele v hmeljiščih do konca sezone, je po njenih besedah težko napovedati, saj je to odvisno od vremena, pa tudi od sorte hmelja. Zupančičeva pravi, da morajo hmeljarji pri uporabi pesticidov v hmeljiščih upoštevati slovenske predpise ter seveda navodila za pravilno škropljenje, nabor pesticidov pa se še zmanjša zaradi zahtev kupcev iz tujine, kamor izvozimo 90 odstotkov hmelja, če štejemo za izvoz tudi porabo heinekena v naših pivovarnah, pa je izvoz še večji. Nadzor nad proizvajalci je res velik. Žalski župan pravi, da pridejo kupci v Slovenijo s prenosnimi laboratoriji, s katerimi preverjajo ostanke pesticidov v pridelku.

»Lani smo imeli rekordno letino, ki je letos ne bo mogoče doseči. Vreme ni prizaneslo nobenemu hmeljarskemu območju. Prihodnji dnevi bodo pokazali, ali se bomo še lahko približali normalni letini,« pove Zupančičeva, ki je tudi sama hmeljarka na kmetiji s 125-letno tradicijo hmeljarjenja.