Bolj so nadzorniki oddaljeni, bolje so plačani

Najbolje plačani predsednik nadzornih svetov (NS) je Marko Voljč, prvi nadzornik Gorenja. Lani je prejel več kot 90.000 evrov. Na drugem mestu je Borut Jamnik z dobrimi 35.000 evri prejemkov v Telekomu, skupaj s predsedniškimi nadzorniškimi zaslužki v Cinkarni Celje pa je blizu 60.000 evrov. Nadzorniška predsedniška mesta niso vedno največ plačana, saj jih lahko prehitijo posamezni člani, poleg tega se pogosto lahko znajdejo na valovih viharnih zamenjav.

Nadzorni svet Gorenja je »najdražji« v Sloveniji, saj so mu lani izplačali skoraj pol milijona evrov. V trinajstčlanskem nadzornem svetu so lani delovali tudi štirje tujci, ki skupne zaslužke precej povečajo: Toshibumi Tanimoto, ki je letos aprila odstopil, je za povračila stroškov prejel skoraj 75.000 evrov in bil skupaj s prejemki za opravljanje funkcije (18.750 evrov) tudi najbolje plačani Gorenjev nadzornik – z 98.261 evri. Povračila stroškov so bila za predsednika Voljča še leta 2015 nepomembna, saj jih je dobil samo 2910 evrov, lani pa je bila, sklepamo, njegova pot do sej nadzornih svetov dolga in dražja – zanje je prejel 59.765 evrov.

Seveda je Gorenje mednarodno delujoče podjetje, z več kot milijardo evrov prihodkov, z dobičkom, ki je presegel načrte, dosegli pa so tudi visoko rast vrednosti delnice – več kot 30-odstotno. Obeti, ki jih je nakazoval Panasonicov skrbni pregled skupine Gorenja še sredi leta, so se na koncu preteklega leta končali z obvestilom Panasonica, da lastniškega deleža v Gorenju ne bo povečal. Tudi če prevzema ni bilo, so imeli vodilni veliko dela, potem ko je sume o zlorabi notranjih informacij v zvezi s temi potencialnimi prevzemnimi postopki podajala tudi ATVP.

Jamnik dvojni prvi nadzornik

Dobro nadzorniško plačan je bil lani tudi Borut Jamnik, ki je kot predsednik nadzornega sveta Telekoma zaslužil 35.322 evrov. Jamnik je tudi prvi nadzornik v Cinkarni Celje, skupaj mu obe nadzorniški predsedniški funkciji prineseta 58.846 evrov. Znano je, da je Jamnika letos na mestu prvega nadzornika Telekoma zamenjala Lidija Glavina, presednica uprave SDH, zdaj tudi predsednica NS Telekoma.

Na letošnji letni skupščini delničarjev se je Jamnik spet vrnil v krog nadzornega sveta Krke, kjer je pred leti že bil; kot se je pogosto omenjalo, naj bi to bil obliž za izgubo mesta v Telekomu. Jamnik je sicer predsednik uprave Modre zavarovalnice, kjer je lani prejel dobrih 151.000 evrov bruto plače, in tudi predsednik Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS), a kakor so nam odgovorili iz ZNS, »funkcija predsednika ZNS ni profesionalna in ni plačana«.

Gotovo je bilo eno od nadzorniških predsedniških mest, ki je bilo lani zelo izpostavljeno, mesto predsednice NS Luke Koper Alenke Žnidaršič Kranjc, ki je bila po prejemkih šele na tretjem mestu. Na prvem mestu v Luki je bil s 66.247 evri Rado Antolovič, ki je od sredine julija letos tudi predsednik NS Luke Koper. A njegovi višji prejemki so razumljivi, saj na seje prihaja iz Dubaja, kjer vodi pomorske družbe.

Tudi Krka z najvišjim čistim dobičkom (108,5 milijona evrov) ima od poletja letos spremenjeno sestavo NS, predsednik pa je še vedno Jože Mermal, ki je med predsedniki NS po prejemkih šele na petem mestu. Mermala je prehitel, tako kot edino žensko med najvišjimi nadzorniki (Kranjčevo), Milan Marinič, predsednik NS Istrabenza. Istrabenz ima še vedno izgubo in negativno rast delnice.

Prejemki nadzornih svetov in njihovih predsednikov. Klik na infografiko jo odpre v večjem formatu. Infografika: Delo

Sezona menjav

V letnih poročilih se pod poročilo nadzornega sveta navadno podpišejo predsedniki, pri Mercatorju pa je podpisan podpredsednik NS Mercatorja Matej Lahovnik, zato ga tudi »izpostavljamo«.

Tako kot za Mercator je bilo leto 2016 burno za številne nadzorne svet, saj so jih kar nekaj odstavili ali zamenjali, nekaterim je mandat potekel, ali so odstopili iz osebnih razlogov ali pa je bil NS, tako kakor v primeru družbe Sava, ukinjen, saj so prešli na enotirni sistem upravljanja družbe. Tudi letos se je ob letnih skupščinah družb tresel marsikateri nadzorniški prestol, saj je bila sezona velikih menjav nadzornikov.

V SDH pravijo, da »so bile leta 2017 menjave predstavnikov kapitala v nadzornih svetih v 28 družbah v upravljanju SDH. Namesto 56 oseb, ki ne opravljajo več funkcije člana NS (potek mandata, odstop, odpoklic in podobno), je bilo na skupščinah družb imenovanih 55 novih članov NS«. Prakse razkritij zaslužkov nadzornih svetov v letnih poročilih podjetij so različne, nekateri podrobneje opišejo, koliko posameznik prejme za dela v revizijskih, volilnih in še katerih drugih komisijah NS, večina poudarja njihove skupne bruto prejemke in te smo pri prikazu tudi upoštevali. 

SDH: Nadzorniški prejemki so primerni

»Priporočena višina plačila za opravljanje funkcije in višina sejnin sta zapisani v kodeksu korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države,« pojasnjujejo v SDH. Menijo, da so prejemki, ki sledijo tem priporočilom, »primerni za gospodarsko stanje v Republiki Sloveniji in v družbah v lasti RS«. 

Seveda pa je pomembno, kako učinkoviti so nadzorni sveti. In v SDH menijo, da »se je delo nadzornih svetov z uvajanjem dobrih korporativnih praks, izboljšalo. Strinjamo se, da so najboljši nadzorni sveti tisti, ki za vodstveno ekipo družbe delujejo kot učinkovit mentor in konstruktiven nasprotnik. Prav tako menimo, da dobri nadzorni sveti na vsaki seji delujejo v duhu nenehnega izboljševanja in hkrati ohranjajo dolgoročno strategijo družbe na vrhu svoje agende.« Pomembno je tudi izobraževanje nadzornikov, poudarjajo v SDH.

Izzivi

Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager, pravi, da »menedžerske plače v Sloveniji vedno izzovejo burne odzive. Ker kot družba upoštevamo uravnilovko, dojemamo šestmestne številke kot izjemne, pretirane, neupravičene, čeprav gre za ljudi, ki upravljajo več kot milijardo evrov prometa, več tisoč zaposlenih in praviloma stabilno, rastoče poslovanje.« Toda, poudarja Šmučeva, »od vodilnih menedžerjev imajo največ koristi pokojninska, zdravstvena in proračunska blagajna.«

Med največjimi izzivi upravljanja družb in posredno vloge članov nadzornih svetov oziroma upravnih odborov v EU je gotovo, kako zagotoviti premik od kratkoročnosti doseganja četrtletnih rezulatov in sledenja logiki interesov delničarjev k dolgoročnosti in trajnosti razvoja družb, kar je povezano tudi z upoštevanjem interesov vseh deležnikov, vplivov na okoljsko in družbeno okolje pri odločanju, pa poudarja izvršna direktorica ZNS Irena Prijović.