Boljši kot vbod klopa je »vbod« proti njemu

Čas je za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, ki na leto prizadene okrog 170 Slovencev, največ na Gorenjskem, Koroškem in Notranjskem.

Objavljeno
15. november 2019 14.10
Posodobljeno
15. november 2019 14.43
Klop, najhujša zver naših gozdov. FOTO: Shutterstock
Ljubljana – Od metra do metra in pol od tal na človeka preži najhujša »zver« naših gozdov: klop. »Napada« od maja od oktobra, zdaj, pred zimo, pa je najbolj primeren čas za učinkovito zaščito pred njim. Okrog 170 primerov obolelih za klopnim meningoencefalitisom (KME) na leto beležimo v Sloveniji, ki velja za endemično območje KME; ta je poleg lymske borelioze po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) druga najbolj pogosta vektorska bolezen, ki ju prenašajo okuženi klopi. Največ »žrtev« je na Gorenjskem in Koroškem ter v predelih Notranjske – Cerknica, Ribnica ...
 
Slovenija je na tretjem mestu v Evropi po okužbah s klopi. Zbolijo lahko tisti, ki so izpostavljeni povzročitelju; tega praviloma prenašajo klopi, človek pa se lahko okuži tudi z uživanjem mleka okuženih živali. Delež klopov, ki so nosilci virusa, je, kot pravi infektolog v UKC Ljubljana Franc Strle, na srečo manjši od pol odstotka. Po vbodu klopa se največkrat ne zgodi nič, ker večina klopov ni okuženih, poleg tega tudi večina okuženih ljudi ne zboli. Razvijejo le protitelesa. Majhen delež tistih, ki imajo to smolo, da se okužijo, zboli: od pet do 25 odstotkov.
 

Nizka precepljenost, a tudi vse manj okuženih


image
Gorenjsko, Koroško in Notranjsko klopi po podatkih NIJZ najbolj ogrožajo; tu je največ obolelih. FOTO: Janez Voler Prepadnik


Precepljenost pri KME pri nas je le sedemodstotna. V Avstriji so jo z dolgotrajno, stalno promocijo o prednostih cepljenja dvignili s šestih odstotkov v letu 1980 na več kot 80 odstotkov v zadnjih letih. Kar pomeni, da potrebujemo »tek ozaveščanja proti KME na dolge proge«, saj enoletni pristopi ne učinkujejo najbolj. Vzroki? »Stari pozabljamo, mladi pa še ne vedo,« odgovarja v šali dr. Strle. Zdravstvenih zadržkov, da se človek proti KME cepi sočasno s cepljenjem proti gripi, ni.
 
V Sloveniji, ocenjujejo v projektu Imuno, cena cepiva niti ni največja ovira cepljenju. Glavna težava je nevednost: ljudje ne vedo, da se je dobro cepiti. Tudi ne vedo, da je najbolj učinkovito to storiti v zimskih mesecih. Večina to stori šele, ko zboli bližnji. Spodbudno pa je, da v nasprotju z drugimi cepivi cepivu proti KME Slovenci zaupamo. Da gre za varno cepivo, zagotavljajo tudi v NIJZ. V petih letih so razdelili 280.000 odmerkov cepiva proti KME za odrasle in okrog 130.000 odmerkov za otroke ter obravnavali le 40 prijav neželenih učinkov pri cepljenju letno.

Zadnjih nekaj let je statistika o KME opogumljajoča, ocenjuje infektologinja v UKC Ljubljana Petra Bogovič. Opažamo namreč, da je manj obolelih: če jih je bilo nekoč 250 na leto, se zadnjih deset let povprečje po podatkih Marte Grgič Vitek giblje okrog 170 obolelih na leto. Najnižji zabeleženi številki v zadnjih tridesetih letih sta 48 oziroma 62 obolelih v 2015. Vrhunec pomeni leto 1996 s 492 bolniki.


Zdaj je najprimernejši čas za cepljenje

 
Od leta 1986 je cepljenje pri nas obvezno za tiste, ki so klopom izpostavljeni pri delu, od 1990 pa za šolajoče se, ki so okužbi izpostavljeni pri praktičnih vajah. Zanje cepljenje plača zdravstvena zavarovalnica, za zaposlene delodajalec. Cepljenje je od leta 1990 priporočljivo tako rekoč za velik del Slovenije, ker, kot rečeno, veljamo za endemično območje.

Cene cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu (veljajo od 21. oktobra)
3 odmerki osnovnega cepljenja za odrasle: 84 €

3 odmerki osnovnega cepljenja za otroke: 99 €

Cepljenje poteka v ambulantah devetih območnih enot Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V nekaterih zdravstvenih domovih se je mogoče cepiti po znižani ceni. Kje, se je treba pozanimati pri svojem izbranem zdravniku. 

 
Letos je steklo tudi rutinsko cepljenje za tri- in 49-letnike, ki se financira iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ker je pojavnost KME najvišja v starosti od 55 do 70 let, se je stroka odločila za cepljenje pred tem obdobjem: pri 49 letih. V prihodnosti pričakujemo, da bo vsa populacija, mlajša od petdeset let, upravičena do cepljenja na stroške ZZZS, pričakuje nacionalna koordinatorica programa cepljenja na NIJZ Marta Grgič Vitek.
 

Najprej ni nič ...


Bolezen poteka fazno, znaki meningitisa oziroma vnetja možganskih open so naslednji: nekaj dni do nekaj tednov po vbodu ni simptomov, sledijo vročina, slabo počutje, utrujenost, bolečine v mišicah, glavobol, bolečine pri požiranju … Sledi izboljšanje – najdaljši opisani interval je 28 dni –, nato pa bolezen izbruhne v hujši obliki.

Virus v mleku

Nenavadna je okužba z virusom KME z uživanjem mleka okuženih živali. Tovrstnih okužb je sicer zelo malo: lani, denimo, so zabeležili tri sumljive primere iz istega okoliša, ki so pili neprekuhano mleko s kmetije. Na Slovaškem, denimo, je več kot polovica primerov okužb s KME prav zaradi uživanja spornega mleka.
 

 
Nekateri bolniki kažejo tudi znake prizadetosti osrednjega živčevja: prepoznamo jih po motnjah zavesti, motnjah spanja, pri nekaterih, v petih do desetih odstotkih primerov – kadar je prizadeta hrbtenjača –, se pojavi celo ohromitev. Bolezen ima lahko tudi dolgotrajne posledice – v Evropi se to zgodi celo pri tretjini bolnikov. Zaradi KME ljudje tudi umirajo: v akutni fazi pri nas umre približno en odstotek ljudi.
 

Tako malo je treba


Zaščita pred klopi ne zahteva posebnih priprav: to so dolga oblačila, po možnosti naj bodo svetla, ker tako male zverinice lažje opazimo. Po prihodu iz narave si je treba sleči oblačila, se stuširati in se pregledati. Najboljša preventiva pa je cepljenje, saj v 95 odstotkih primerov vzpostavimo aktivno imunost in telo, kot pravi predstavnik projekta Imuno Vid Čeplak Mencin, naučimo, da se zaščiti pred okužbo. Učinkovita zaščita so tudi repelenti: naravni ali sintetični. Zadnji so običajno bolj učinkoviti, je pa tudi večja možnost, da dražijo kožo.
 
Najbolj so KME izpostavljeni otroci. V ljubljanskem Vrtcu H. C. Andersen, kjer so vsak dan v naravi, poudarjajo zlasti sodelovanje s starši. Vsakič, ko skupina odide ven, vrtec obvesti starše z »žigi«, ki opozarjajo na izlet v naravo oziroma na to, da je treba otroka dodatno pregledati. In starši se zgledno odzivajo.