Tiskane izdaje
Ljubljana – Število brezposelnih zdravnikov se po podatkih Zavoda za zaposlovanje povečuje, saj je bilo konec januarja prijavljenih 163, konec februarja pa že 184 zdravnikov. A na zdravniški zbornici ocenjujejo, da je brezposelnih zdravnikov dejansko veliko več, okoli 400. Odhajajo v tujino, medtem pa v državi 1000 zdravnikov primanjkuje.
»Če ostaneš po šestletnem študiju medicine, ki je povezan z velikimi napori in samoodrekanjem, nezaposlen, je to zelo hud udarec. Star si od 26 do 30 let, poln znanja, a ne delaš, ne moreš skrbeti zase in visiš na starših,« je Janez Dolinar, 33-letni predsednik komisije za mlade zdravnike pri zdravniški zbornici odgovoril na vprašanje, zakaj se vsi brezposelni zdravniki ne prijavijo na zavod za zaposlovanje. Sogovornik je zaposlen, je specializant za anesteziologijo v novomeški bolnišnici, vendar kasnejše zaposlitve kljub pomanjkanju anesteziologov še nima zagotovljene: »Zadnja leta v nekaterih bolnišnicah tudi specialistov ne zaposlijo, čeprav jih potrebujejo. Če zdravnik nekaj let ne dobi zaposlitve, ni v redu, ker pride iz prakse. Zato nekateri mladi zdravniki volontirajo, torej delajo brez plačila, kar ni nič drugega kot novodobno suženjstvo.« Toda če si zdravnik, je v Sloveniji težko dobiti službo, čeprav zdravnikov primanjkuje.
Potrebujemo tisoč zdravnikov več
Slovenija je z 2,4 zdravnika na tisoč prebivalcev na repu EU po številu zdravnikov. Za nami je zgolj Poljska (2,3 zdravnika na tisoč prebivalcev). Sosednja Avstrija ima dvakrat več zdravnikov kot Slovenija (4,8 na tisoč prebivalcev), povprečje v EU pa je 3,3 zdravnika na tisoč prebivalcev. Pri nas je najbolj podhranjeno osnovno zdravstvo, kjer imamo 0,42 zdravnika na tisoč prebivalcev, povprečje v EU je dvakrat višje (0,87). Na zdravniški zbornici so povedali, da bi morali zaposliti tisoč dodatnih zdravnikov (od tega petsto v osnovnem zdravstvu), da bi postali bolj podobni Evropi, a zatika se že več let, zdaj, ko je kriza, pa še posebno.
Zdravnika po končanem študiju namreč ni mogoče zaposliti, ampak mora najprej opraviti polletno pripravništvo s strokovnim izpitom. Pripravniških mest država ne razpiše dovolj, zato je treba že na pripravništvo več mesecev čakati. Za samostojno zdravljenje bolnikov in s tem redno službo pa potrebuje zdravnik specializacijo, torej štiri do šest let dodatnega izobraževanja. Na specializacijo se lahko prijavi šele po strokovnem izpitu. A tudi specializantskih mest za zdravnike ni razpisanih dovolj in to je poglavitni razlog za brezposelnost. Razpise za specializacije strokovno pripravlja zdravniška zbornica, odobri pa jih ministrstvo za zdravje, ki število novih specializantskih mest zaradi finančne krize v sistemu kar naprej omejuje.
Možina: Za male korake je prepozno
Zdravniška zbornica ima zdaj pripravljen spomladanski razpis za 226 specializantskih mest, ki naj bi izšel 10. aprila, a čaka na soglasje ministrice za zdravje Alenke Trop Skaza. Prav tako čaka na ministrstvu za zdravje na ministričin podpis dopolnjen pravilnik o nujni medicinski pomoči, ki ga je pripravila zdravniška zbornica po lanskem »primeru zdravnice Cesarec«. Pravilnik predvideva 60 do 70 novih delovnih mest za zdravnike v tistih urgentnih ambulantah, kjer je zdaj zaposlen le po en zdravnik. »Ta zdravnik ne more biti hkrati v ambulanti in iti v nujnem primeru na teren, zato bi mu pomagal mlad zdravnik,« je povedal predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina.
»Stanje se z vsakim dnem slabša, mladi nimajo kam in odhajajo v tujino. Če se ne bo nič uredilo, bo začela odhajati tudi srednja generacija zdravnikov, ki je v najboljši kondiciji in največ dela. Trenutno zapuščata Slovenijo dva ortopeda, en splošni kirug in en ginekolog iz srednje generacije. Zaradi poslabšanja razmer, ki jih ustvarja direktor ZZZS Samo Fakin, nekaj sto koncesionarjev napoveduje vračanje koncesij. Nič se ne rešuje. Ministrica govori o malih korakih, a mali koraki ne obetajo nič, zanje je že prepozno. To bo samo agonija. Zdravniki bomo malim korakom nasprotovali. V obravnavo bi moral zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Če se ne bo nič uredilo, bodo že do poletja velike težave. To je nevarna igra. Ko bodo stvari enkrat ušle iz vajeti, jih bo nemogoče kontrolirati in ponovno urediti. Ali smo res pripravljeni zdravstvo potopiti?« se sprašuje Možina.
Zdravniki se na vse težje razmere za delo in brezposelnost odzivajo tako, da se jih vse več zanima za delo v tujini. Zbornica izda na željo zdravnikov vsako leto več potrdil o dobrem imenu, ki ga potrebujejo za zaposlitev ali izobraževanje v tujini. Lani jih je izdala 203 zdravnikom, v prvih dveh mesecih letošnjega leta že 50 zdravnikom. Torej gre za več kot eno celo generacijo diplomantov medicinske fakultete. Finančno gledano »odhaja« na ta način iz Slovenije vsaj 14 milijonov evrov, kolikor stane dodiplomsko izobraževanje zdravnikov. Če gre za specialiste, pa še veliko več, saj stane izobrazba enega okoli 293.000 evrov.
»To je sistemska katastrofa. Odhod zdravnikov se je zgodil Romunom; kar 40 tisoč tamkajšnjih zdravnikov je zapustilo državo, tudi zaradi slabih delovnih razmer. V Romuniji so zato zdaj cele pokrajine brez zdravnikov. Slovenija sicer še ni Romunija, a razmere se hitro slabšajo. Naši mladi zdravniki bi radi ostali doma, a jih eksistenčna nuja prisili, da gredo,« je dejal podpredsednik Zdravnike zbornice Valentin Sojar.
