Bolnikov je vse več, denarja zanje pa vse manj

Ljubljana – Medtem ko iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) poročajo o uravnoteženem finančnem poslovanju in o ostanku prilivov, je v bolnišničnih zavodih slika precej bolj črna. Iz posameznih zavodov sporočajo, da spet grozi razpad sistema.

V izolski splošni bolnišnici vedo, da bodo morali junijski premik akontacije spet prenesti na dobavitelje. »Bolnikov je vse več, delež denarja zanje pa se vsa leta na več načinov zmanjšuje. Že v prejšnjih letih smo poslovali z izgubo in neporavnanimi obveznostmi. Ob taki računici so posledice lahko samo še slabše: podaljšuje se doba poplačevanja, nastajajo daljše čakalne vrste, izguba se ponavlja,« smo povzeli razmišljanje Janija Derniča, direktorja SB Izola. Lanska izguba izolske bolnišnice je znašala 2,35 milijona, v prvih štirih mesecih je imela 300.000 evrov izgube.

Jeseniška bolnišnica je imela v prvi tretjini leta 450.000 evrov izgube; toliko izgube, vendar v treh mesecih, so imeli v celjski bolnišnici, v slovenjgraški pa bi imeli izgube po prvih štirih mesecih za manj kot 100.000 evrov, je povedal direktor Janez Lavre, če jim ne bi bilo treba plačati 670.000 evrov za poravnavo obveznosti iz plačnih nesorazmerij. Tudi v Slovenj Gradcu imajo za približno tri odstotke več opravljenih hospitalizacij kot leta 2011, čeprav so v tem obdobju prejeli za 11,6 odstotka manj denarja.

V Kliničnem centru Ljubljana so za plačna nesorazmerja konec februarja odšteli 6,7 milijona evrov, v jeseniški bolnišnici 587.000 evrov, v celjski bodo na račun plačnih nesorazmerij namenili 1,6 milijona evrov. V šempetrski bolnišnici so 1,56 milijona evrov za plačna nesorazmerja poravnali v celoti.

Kako te obveznosti poravnavajo bolnišnice, ki zanje nimajo posebnega vira? »Tako da to prenesemo na dobavitelje,« pravita Jani Dernič iz Izole in Nataša Mežek, pomočnica direktorja jeseniške bolnišnice. Takšne obveznosti so še posebno problematične za tiste zavode, ki so že do zdaj poslovali z izgubami in velikimi likvidnostnimi težavami. V izolski bolnišnici so za 11 odstotkov presegli načrtovano in lani izgubili 1,7 milijona evrov.

V Šempetru so lani poslovali devet odstotkov nad načrtovanim in zato izgubili 3,6 milijona evrov. Dernič trdi, da so se v zadnjih petih letih cene zdravstvenih storitev znižale za 25 odstotkov, kar v ZZZS odločno zanikajo. Toda rezultat tega je, da račune poravnavajo z nerazumljivih šest do dvanajst mesecev zamude. V UKC, kjer za osem odstotkov presegajo plačani hospitalni program, plačujejo račune 95 dni po valuti. V jeseniški bolnišnici s plačili zamujajo 102 dni, v šempeterski bolnišnici plačujejo v mesečnem roku. Po besedah direktorja Marjana Ferjanca so se v Celju čakalne vrste podaljšale za ultrazvok srca, dojk, vratnih žil in spodnjih okončin ter za koronarografijo, ker k njim prihajajo iz Maribora, kjer imajo težave. Čakalne vrste se daljšajo za robotske operacije prostate. V Izoli pacienti čakajo eno leto na urologa in operacije krčnih žil, tri četrtine leta za revmatološko ambulanto, pol leta za ultrazvok srca in vratnih žil. Janez Lavre iz Slovenj Gradca pravi: »Najbolj nas boli, da ZZZS ne dovoli širitve programa. Če pa bolnik odide v tujino na zdravljenje krčnih žil, mu bodo to zdravljenje plačali (800 evrov), nam pa ne bi dali dodatnega programa, čeprav imamo kapacitete.«

Na ZZZS nam je Damjan Kos povedal, da zakon predpisuje, da morajo zavodi sami poplačati plačna nesorazmerja s prerazporejanjem lastnih sredstev. Če bi to hotel opraviti ZZZS, bi potreboval 60 milijonov evrov. Na račun zamika izplačevanja akontacij in prenosa v leto 2015 bo ZZZS zmanjšal svoje odhodke za 48,7 milijona evrov. Jeseniška in izolska bolnišnica svojo likvidnost samo delno rešujeta z najetim kreditom pri enotnem zakladnem računu.