Bolniških vse več, delodajalci na robu potrpežljivosti

Absentizem v Sloveniji je v porastu, kar izjemno negativno vpliva na gospodarstvo, sporočajo z Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Samo lani smo zaradi bolniških odsotnosti izgubili več kot 19 milijonov koledarskih dni. Ker kljub drugačnim zagotovilom ministrstvo za zdravje še ni pristopilo k reševanju tega problema, člani upravnega odbora UO OZS zahtevajo, da se breme bolniškega nadomestila z delodajalca na zdravstveni zavarovalnici (ZZZS) zniža s 30 na 20 dni, kot je bilo že v času prejšnje vlade.

Rekorder bolniško odsoten skoraj 14 let

Delodajalci prav tako ostro nasprotujejo predlogu zakonske ureditve, ki bi delodajalcem preprečila možnost preventivnega preverjanja prisotnosti THC v krvi zaposlenih.

»Ministrica za zdravje se kljub resnosti tematike absentizma spet ni odzvala našemu vabilu na sejo, kar nas izjemno žalosti. Ta vlada je sprejela odločitev, da breme bolniškega nadomestila z delodajalca na ZZZS preide šele po 30 dneh, kar pa je po naši oceni pripomoglo k temu, da se je absentizem še povečal. Želimo, da breme z delodajalca na ZZZS preide nazaj na 20 dni, saj je plačevanje bolniških odsotnosti oziroma »zalaganje« ZZZS veliko breme za delodajalce,« opozarja predsednik OZS Blaž Cvar.

Blaž Cvar. FOTO: Črt Piksi

Statistika kaže, da je lani bolniška odsotnost v povprečju trajala 20 dni. Absentizem se vsako leto povečuje vse od epidemije covida. V praksi se dogaja, da posameznik pokliče zdravnika in kar prek telefona dobi bolniško, lahko celo za nazaj. V Sloveniji je bilo lani zaradi bolniških odsotnosti izgubljenih več kot 19 milijonov koledarskih dni, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). OZS predlaga, da se okrepi nadzor v času bolniškega staleža že od prvega dne. »Ne gre za omejevanje pravic, ampak za odgovorno upravljanje sistema, ki mora razlikovati med upravičenimi in zlorabljenimi odsotnostmi,« je še poudaril Cvar.

Regresni zahtevki zaradi nesreč pri delu gredo v sto tisoče evrov

Člani UO OZS so obravnavali tudi problematiko regresnih zahtevkov. Vodstvo OZS je ravno pred dnevi obiskalo podjetje v Pomurju, ki se sooča s primerom regresnega zahtevka. Delavec je padel s strehe, ker ni bil privezan z varnostnim pasom, četudi je delodajalec delavcu priskrbel vso zaščitno opremo in ga tudi usposobil za uporabo zaščitnih sredstev pri delu na višini. Sodišče je ugotovilo objektivno odgovornost delodajalca, slednji mora sedaj plačati regresni zahtevek v višini sto tisoč evrov. To se lahko zgodi tudi malemu delodajalcu, kar lahko privede do stečaja podjetja, saj so zneski za regresne zahtevke enormni.

Člani UO OZS menijo, da bi morali regresne zahtevke kriti iz naslova sredstev, ki jih delodajalci že sedaj plačujejo v zdravstveno blagajno.

Delodajalci želijo preverjati THC v krvi zaposlenih

»Zgrožen sem, da bo z novim predlogom zakona dovoljeno hoditi v službo pod vplivom substanc. Jemanje nedovoljenih substanc povzroča različne motnje, stopnja nasilja se bo povečala, skrb za otroke popusti ... Da bi delavci hodili pod vplivom narkotikov na delovno mesto, je treba zatreti že v kali,« je prepričan predsednik Državnega sveta Marko Lotrič.

Peter Pišek: Si predstavljate, da voznik, ki je užival nedovoljene substance, pelje v smrt avtobus, poln otrok? FOTO: almaje/Shutterstock

Tudi predsednik sekcije za promet pri OZS Peter Pišek je prepričan, da je nedopustno dovoliti uživanje nedovoljenih substanc. »Si predstavljate, da voznik, ki je užival nedovoljene substance, pelje v smrt avtobus, poln otrok? Ali pa bo voznik pod vplivom substanc prevrnil tovor, ki je vreden milijon evrov. Kdo bo odgovarjal za to? Že tako ali tako prihaja do zlorab, sedaj pa bi to še dodatno spodbudili. To je nedopustno,« je bil kritičen Pišek.

Bogdan Oblak, predsednik OOZ Logatec, pa meni, da ni pošteno, da delodajalec ne sme kontrolirati delavca, ali je ta pod vplivom drog. »Policist, denimo, lahko kaznuje voznika, če je ta pod vplivom drog, medtem ko delodajalec, ki je objektivno odgovoren, te pravice oziroma dolžnosti nima. To je absurd,« je menil Oblak.

Vodstvo OZS bo sklepe UO OZS naslovilo tudi na ministrstvo za zdravje, od ministrice za zdravje pa pričakuje, da se bo odzvala vabilu na sestanek in se o pomembnih zdravstvenih temah pogovorila tudi z delodajalci.

Z zakonom gredo naprej

Predlagateljica dveh zakonov o konoplji Sara Žibrat je na svojem FB profilu zapisala, da lahko THC ostane v telesu po več tednov, tudi če ste konopljo uporabili enkrat. To je bistvena razlika z alkoholom, ki se razgradi hitreje. V soboto bi tako lahko nazdravljali, v ponedeljek pa tudi na rednem pregledu ne bi bilo nič narobe.

THC se zadržuje v maščevju in izpira v urin, zato pozitivnost na rednem zdravniškem pregledu ne pomeni, da si zadet na delovnem mestu. Delodajalec ima še vedno možnost, da te pošlje na test na alkohol ali prepovedane droge, če opazi, da so tvoje psihomotorične sposobnosti »čudne«, je zapisala.