Bolnišnica do programa z zasebno kliniko

Zasebna klinika Dvorec Lanovž je za Splošno bolnišnico Celje že opravila 77 magnetnih resonanc, v bodoče jih bo lahko še več.

Objavljeno
14. december 2018 06.00
Posodobljeno
14. december 2018 07.06
Splošna bolnišnica Celje je po do zdaj znanih podatkih edina, ki bi imela pogodbo za opravljanje storitev magnetne resonance z zunanjimi izvajalci, tudi zasebnimi brez koncesije. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Celje – Ko se je marca v Splošni bolnišnici Celje (SBC) pokvaril takrat edini magnetnoresonančni tomograf, so v nekaj urah uredili sodelovanje z zasebno kliniko Dvorec Lanovž, ki se je uradno odprla šele dva meseca kasneje. SBC je zdaj pripravila pogodbo, ki bi sodelovanje omogočila tudi vnaprej, člani sveta zavoda pa zahtevajo samo za čas morebitne okvare katerega od aparatov. Z zasebno pomočjo bi SBC opravila več programa, ki ga ZZZS plača neomejeno in je med dobičkonosnejšimi.

Osnutek pogodbe, s katerim se je seznanil svet zavoda SBC, ne omenja zdravstvene ustanove, s katero bi bolnišnica sklenila pogodbo. Navaja pa zdravstvene storitve, med katerimi je tudi magnetna resonanca srca, ki velja za najdražjo, stane slabih 700 evrov. Od avgusta ima SBC aparat, ki omogoča prav najzahtevnejše in najdražje preiskave. Strokovni direktor Franci Vindišar je na seji pojasnil, da so morebitne enotedenske izpade, kakršen je bil marčni, v bolnišnici sposobni sami rešiti, zato se strinja s sklenitvijo pogodbe zgolj za izredne primere. Kaj so izredni primeri, ni zapisano nikjer.
image
Margareta Guček Zakošek: »Zakon je napisalo ministrstvo in je jasen.« FOTO: Brane Piano/Delo

Direktorica SBC Margareta Guček Zakošek je na seji sveta zavoda pojasnila, da želijo s pogodbo dobiti le protokol, kaj storiti, ko se pokvari aparat. V odgovoru na vprašanje Dela, ali to ne pomeni, da javni zdravstveni zavod ureja posel za zasebno kliniko Dvorec Lanovž, so iz SBC odgovorili, da pogodba ne določa izvajalca, marca pa so bile izredne razmere: »Glede na to, da v zakonu o zdravstveni dejavnosti obstajajo pravne podlage za tako rešitev, da ima Dvorec Lanovž dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti in da je v neposredni bližini bolnišnice, smo takšno začasno rešitev ocenili kot optimalno.«


Strokovni problem


Vodja klinike Dvorec Lanovž je Luka Turk, specialist radiologije, ki je prišel prav iz SBC, SBC pa je dala soglasje za delo v Lanovžu še trem zdravnikom specialistom radiologije in petim radiološkim inženirjem. »Nimamo pravice, da jim ne bi dali soglasja, potem ko pri nas opravijo osem ur in še dodatno delo. Nujno bi potrebovali možnost, da z našimi zdravniki sklepamo podjemne pogodbe. Že tako večino odčitkov magnetov opravijo zunanji sodelavci,« je na seji problem s kadrom komentirala Guček Zakoškova.
image
Luka Turk je strokovni vodja Dvorca Lanovž, svojo pot je začel v celjski bolnišnici. Zdaj mu pogodbeno v Lanovžu pomagajo trije zdravniki celjske bolnišnice in pet inženirjev radiologije. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Po naših informacijah so zdravniki vodstvo opozorili, da bo z vidika stroke, razvoja radiologije in odhajanja kadra še večji problem, če bodo najtežje in strokovno zahtevne preiskave prepustili zasebni kliniki. Po osnutku pogodbe bi namreč lahko nekemu drugemu izvajalcu oddali posamezne storitve tudi v primeru, če jih sami še ne izvajajo in zaradi zmanjšanja čakalnih vrst. Eden od članov sveta zavoda Damir Ivančić je tako predlagal, da ta sporen del izločijo iz pogodbe in zapišejo, da bodo z drugimi sodelovali le izjemoma.


Veliki denar


To je sicer v obrazložitvi lanske novele zakona o zdravstveni dejavnosti zapisalo tudi ministrstvo za zdravje. Poslanska skupina Levice je vložila amandma, ki bi omogočil sodelovanje le med javnimi zdravstvenimi zavodi, saj da bi sodelovanje z zasebnimi izvajalci »omogočilo izvajanje javnega zdravstvenega programa, ne da bi zanj pridobili koncesijo. S tem bi odprli vrata interni privatizaciji javnih zavodov in povečali tveganje za korupcijo.« Amandma ni bil sprejet.
image
Nov aparat za magnetno resonanco v celjski bolnišnici očitno ni dovolj. Imajo še en aparat, ki pa je star 14 let, en servis lahko stane tudi več sto tisoč evrov. FOTO: arhiv SBC

V SBC pravijo, da so Lanovžu za magnetne resonance plačali 15 odstotkov manj, kot so zanje dobili od ZZZS. Vindišar je dejal, da jim po vsakem opravljenem pregledu ostane okoli sto evrov. SBC je v prvih desetih mesecih opravila 5338 magnetnih resonanc v skupni vrednosti 1,16 milijona evrov, po pogodbi z ZZZS naj bi jih letos opravili 5649 v vrednosti 1,26 milijona evrov. Bolnišnica pa hoče letos opraviti 7500 magnetnih resonanc, ki jih ZZZS plačuje količinsko neomejeno, torej ne glede na plan.

Na ZZZS, kjer niso vedeli, da je njihov denar končal v zasebni kliniki, menijo, da bi morali v SBC počakati na mnenje ministrstva za zdravje. Guček Zakoškova pa je na seji dejala, da mnenja ne bodo dobili: »Zakon je napisalo ministrstvo in je jasen. Lahko pa ministrstvo vpraša državni zbor za razlago, če ne vedo, kaj so zapisali.«