Bolnišnicam manj, MD Medicina spet v igri

Zdravstvena blagajna (ZZZS) je imela lani 165 milijonov evrov več prihodkov, kot je načrtovala, kaže prva ocena finančnega poslovanja, ki jo je medijem včeraj predstavil Marjan Sušelj, generalni direktor. »Več je bilo zaposlenih, več prispevkov so vplačali in 25,8 milijona evrov je prišlo tudi iz splošnega proračuna,« je pojasnil.

Njegova splošna ocena o finančnem položaju zdravstva ni optimistična: opozarja, da kljub povečevanju prihodkov denarja ni dovolj za vse potrebno, kar se je nakopičilo v letih varčevanja. Čeprav so bolnišnice in nekateri koncesionarji lani opravili 4395 dodatnih operacij v okviru enkratnega programa za skrajšanje čakalnih dob (EDP), kar pomeni, da so vsi skupaj za desetino povečali svojo učinkovitost. A to ni zadostovalo, saj se čakalne dobe niso skrajšale, je dejal Sušelj. Po podatkih ZZZS so enkratni program operacij izvedle – finančno gledano – v 59-odstotnem obsegu.

To je razumljivo, saj je splošni dogovor, ki je pravna podlaga za sklenitev pogodb o operacijah, vlada sprejela šele junija. Tako so bolnišnice večinoma začele delati s polnim zagonom šele septembra. Če bi delale vse leto, bi lahko naredile dvakrat več, program bi lahko izpeljale in čakalne dobe bi se skrajšale. V tem kratkem času so bili nekateri izvajalci izjemno uspešni: UKC Ljubljana je na primer izpolnil načrt (redni in dodatni program skupaj) pri endoprotezi kolena 134-odstotno (enako Nova Gorica), pri endoprotezi kolka 146-odstotno (podobno Nova Gorica in Murska Sobota), pri operaciji hrbtenice je bil UKC 119-odstoten (izvedel je 1609 operacij).

Vlada je letos sprejela sklep o nadaljnjem skrajševanju čakalnih dob bolj zgodaj (prejšnji teden), splošni dogovor pa namerava sprejeti ta teden, je napovedala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Ker bodo izvajalci lahko delali skoraj vse leto, bi pričakovali, da bo tudi operacij več, s tem pa bi se čakalne dobe hitreje skrajševale. To se ne bo zgodilo. Vlada je sprejela 4367 dodatnih operacij v vrednosti 8,8 milijona evrov. Pri tem je zanimivo, da so izvajalci ponudili precej več operacij: UKC Ljubljana, denimo, dodatnih 2350 operacij, odobrenih jih ima 786; UKC Maribor dodatnih 2172 operacij; odobrenih jih ima 691. Zakaj tako malo? Ministrstvo odgovarja, da je vsem izvajalcem program linearno zmanjšalo zaradi omejenih finančnih virov.

Zanimivo je, da se je vlada letos ponovno odločila za dodatnega izvajalca ortopedskih operacij, to je zasebno podjetje MD Medicina. Ta družba je bila »v igri« že lani, a se nato zaradi pravnih zagat (podjetje nima koncesijske pogodbe za opravljanje operacij, temveč samo polovično koncesijsko pogodbo za ambulantno dejavnost), strokovnih vprašanj, nato pa še informacije, da ima premier Miro Cerar ravno v tem podjetju svojo osebno zdravnico, vlada za MD Medicino lani ni odločila. Od lani do letos se glede pravne podlage ni nič spremenilo, pa je vlada kljub temu MD Medicini odobrila 100 operacij hrbtenice in 30 operacij kolena.

V oči bije dejstvo, da se je za tega dodatnega (14. izvajalca ortopedije) odločila, čeprav so obstoječi izvajalci ponudili precej večje zmogljivosti, pa jih vlada ni odobrila. Trije največji so ponudili: UKC Ljubljana 480 operacij hrbtenice (vlada odobrila 160), UKC Maribor 276 operacij hrbtenice (odobrenih 102), Valdoltra 60 (odobrenih 29). Kljub javnemu zavzemanju za javne bolnišnice in določbi prenovljenega zakona, da so zasebni izvajalci upravičeni do programa le v primeru, ko v javnih zavodih ne bo dovolj zmogljivosti, se vlada tega ne drži. Milena Zupanič