Bolnišnice ne morejo delati več za manj denarja

Izola– »Če bi ZZZS svoj dobiček 21 milijonov evrov nakazal vsem bolnišnicam za del pokritja preseženega programa, bi vse slovenske bolnišnice poslovale brez izgub,« je včeraj dejal v. d. direktorja izolske bolnišnice Radivoj Nardin. V bolnišnici pričakujejo, da bodo do plačilnega dne prejeli celotno akontacijo 1,95 milijona evrov, kar jim bo omogočilo izplačilo plač, ostalo pa bo malo za poravnavo drugih računov.

»Presenečeni boste,« je skrivnostno nakazal začasni direktor Splošne bolnišnice Izola Radivoj Nardin, da bo izguba za lansko leto najverjetneje nižja od enega milijona evrov. To bi bil po izgubi 2,35 milijona v letu 2013 dosežek in dokaz, da se z izrednim stiskanjem in varčevanjem res da poslovati še ceneje. Toda za kakšno ceno in s koliko daljšimi čakalnimi vrstami? Vodstvo izolske bolnišnice je sklicalo tiskovno konferenco z naslovom Zakaj je izolska bolnišnica tako lahka tarča?. Odzvali so se več ponavljajočih stereotipov in netočnih podatkov, ki jih o tej bolnišnici pogosto navajajo tudi najodgovornejši predstavniki slovenskega zdravstva.

Plače niso previsoke

Ovrgli so očitke, da imajo previsoke plače in stroške dela, saj so bile plače pogosto že pod drobnogledom inšpekcij, ki niso odkrile nepravilnosti, stroški dela pa znašajo 61 odstotkov celotnih prihodkov. Toliko znaša tudi povprečen delež stroškov dela v vseh slovenskih bolnišnicah. V resnici imajo 653 zaposlenih (namesto 639), to je dva odstotka več od norme. Preostalih 68, ki jim jih pripisujejo, so specializanti in pripravniki, ki jih plačuje ministrstvo. Število zaposlenih se je v dvanajstih letih povečalo za 35 odstotkov, toda število ambulantnih pregledov se je v istem obdobju povečalo za 55 odstotkov, vseh pregledov pa za 62 odstotkov. Po številu pacientov in pregledov na zdravnika so v državnem vrhu (na drugem oziroma tretjem mestu med splošnimi bolnišnicami). Njihov kirurg naredi povprečno 275 srednjih ali velikih operacij na leto, kar je celo nad povprečno storilnostjo. Niso zanikali dejstva, da imajo med osebjem veliko več bolniških izostankov kot v drugih bolnišnicah. Zavrnili so tudi tezo, da so imeli same nesposobne direktorje, saj sta kar dva v zadnjih desetih letih postala ministra za zdravje.

Glavni vzrok za kronično izgubo izolske bolnišnice je premajhen program glede na potrebe in prenizko vrednoteno opravljeno delo ter breme starih izgub. So četrta bolnišnica (za UKC Ljubljano, Mariborom in Celjem) po številu urgentnih pregledov v državi (54.850). Urgentnih bolnikov ni mogoče zavrniti. Samo v kirurški in interni ambulanti pa imajo neplačanih več kot 6100 urgentnih primerov in 1320 primerov v bolnišnici. Skoraj 18 odstotkov vseh pacientov prihaja iz drugih slovenskih regij. »Mi se lahko odpovemo presežkom. Toda, kdo bo potem sprejel te bolnike in za kakšne denar? Ali jih ne bo zdravil nihče? Na račun presežkov bi morali dobiti približno tri milijone evrov. Če bi država plačala samo dejanske stroške in bi plačala približno eno tretjino opravljenega programa (en milijon evrov), potem ne bi imeli tekoče izgube. Toda pri tem bi morali vseeno poravnati za skoraj devet milijonov evrov neporavnanih obveznosti, dva milijona premostitvenega kredita in poskrbeti za vlaganja v obnovo opreme in prostorov,« je dejal Radivoj Nardin.

V Murski Soboti ne pričakujejo izgube

V Murski Soboti za lani ne pričakujejo izgube, toda samo lani so opravili za 1,4 milijona evrov več programa, kot je bilo dogovorjenega. »Presežka ne plačajo, če pa pri kakem programu ne izpolnjujemo programa, nam dodeljena sredstva takoj vzamejo,« je povedal pomočnik direktorja murskosoboške bolnišnice Marjan Maček. V Novem mestu menijo, da bi morali dobiti plačan celoten program hospitalne dejavnosti, tudi 1210 presežnih pacientov, sprejetih v bolnišnico, ker imajo skoraj 35 odstotkov urgentnih primerov.

Predstavnica za stike z javnostjo Splošne bolnišnice Jesenice Irena Micco pa je zapisala, da bi jeseniška bolnišnica ustvarila 900.000 evrov presežka v poslovanju, če bi jim poplačali razlike za preseganje progamov in pokrili razlike za odpravo plačnih nesorazmerij. Ta denar bi nujno potrebovali za investicijska vlaganja v opremo in prostore.