Pacienti v prihodnje še bolj varni

Tudi na negovalnem oddelku s petnajstimi posteljami, ki ga v Slovenj Gradcu odpirajo v ponedeljek.

Objavljeno
30. september 2017 18.28
Mateja Kotnik
Mateja Kotnik

Slovenj Gradec – Splošna bolnišnica Slovenj Gradec je bogatejša za certifikat kakovosti (ISO 9001:2015) ter standard za zdravstveno dejavnost (SIST EN 15224:2016).

Za pridobitev certifikata kakovosti in standarda za zdravstveno dejavnost so se v slovenjgraški bolnišnici odločili po tem, ko so ugotovili, da zaradi prostorskih ovir (star kirurški blok) ne bodo mogli pridobiti akreditacije Joint Commission International (JCI), za katero so si prizadevali že od leta 2009. "Prvo večje preverjanje stanja na področju kakovosti smo imeli v bolnišnici leta 2012, nato še štiri leta kasneje za presojevalce JCI. Zadnji dan presoje smo skupaj s presojevalci  JCI naredili akcijski načrt za pridobitev akreditacije, a ga nismo mogli uresničiti," so sporočili iz slovenjgraške bolnišnice.

Konec leta 2016 so se odločili, da pridobijo druga dva certifikata, ki nista tako stroga na področju bivalnih pogojev. "Prvi del presoje, ki je obsegal pregled ključne dokumentacije na področju kakovosti, smo imeli aprila 2017. Po ureditvi ugotovljenih neskladij smo bili pripravljeni na drugi del presoje, ki je potekal dva dni (5. in 6. junij 2017). Presojo je izvajalo pet presojevalcev, predstavnikov podjetja SIQ, ki so obiskali praktično vse oddelke, službe in enote. Presojo kakovosti smo uspešno opravili. Presojevalci so nam s tem potrdili, da je naša pot izboljševanja kakovosti in varnosti prava. Med presojo so nam podali kar nekaj priporočil, ki jih bomo vpeljali v prakso," so povedali v bolnišnici. 

Pet novih zaposlitev na negovalnem oddelku

V starem kirurškem bloku, ki je bil glavna ovira pri pridobivanju akreditacije JCI, v ponedeljek odpirajo negovalni oddelek. Imel bo petnajst postelj. Takšna organizacija dela s pacienti, za katere ni prostora v domovih za starejše, je na Koroškem novost. Doslej so ti bolniki ležali na internem oddelku. Vodstvo bolnišnice ocenjuje, da se bo to poznalo pri boljši realizaciji programa na internem oddelku. Na negovalnem oddelku v tretjem nadstropju kirurškega bloka bodo delale diplomirane medicinske sestre, dodatno pa so zaposlili pet zdravstvenih tehnikov. Negovalni oddelek bo v stavbi domoval le do rušitve. Čez dve leti naj bi na njegovem mestu zgradili nov objekt.

Nov svet zavoda 

Člani sveta zavoda, ki so se v obstoječi sestavi v minulem tednu sešli zadnjič, so vršilcu dolžnosti direktorja Janezu Lavretu naložili varčevalne ukrepe. Z njimi naj bi do konca leta pri zdravilih prihranili okoli 75.000 evrov, skoraj 88.000 evrov pa bodo prihranili z odprtjem negovalnega oddelka. " Če varčevalnih ukrepov ne bomo izvedli, bi ob sedanjih stroških dela, za katere sta se dogovorila vlada in sindikati, konec leta imeli 3,9 milijona evrov izgube. Sedaj je ocenjena na 2,4 milijona evrov. Lahko da bo izguba ob koncu leta manjša, a to bomo vedeli šele takrat, ko bomo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije podpisali pogodbo in bomo natančno vedeli, kako bomo plačani," je povedal Lavre. 

Direktorja bosta dva

Odhajajoči predsednik sveta zavoda Ksandi Javornik je tik pred odhodom s položaja vendarle dobil sklep vlade o spremembi statuta bolnišnice, ki so ga čakali več mesecev. Tako je zdaj črno na belem, da bosta po novem bolnišnico vodila dva direktorja; poslovni in strokovni. Janez Lavre, dosedanji vršilec dolžnosti, je že potrdil, da se bo prijavil na razpis za poslovnega direktorja. Razpis še ni bil objavljen, a Javornik napoveduje, da bo kmalu. Konec oktobra se bo sestal tudi novi svet zavoda.

Minus na računu

Vodstvo slovenjgraške bolnišnice, ki ima akumulirane izgube za 6,6 milijona evrov, pripravlja vso potrebno dokumentacijo, s katero bodo kandidirali na sanacijska sredstva, ki jih predvideva interventni zakon za sanacijo bolnišnic. Velik del tekoče izgube v višini 1,1 milijona evrov so v regijski bolnišnici zabeležili zaradi delovanja urgentnega centra. Ministrstvo za zdravje namreč kljub prigovarjanju še vedno ni uredilo njihovo financiranje.

V težavah tudi reševalci

Da programi niso dobro ovrednoteni tožijo tudi v Zdravstveno reševalnem centru Koroške, samostojnem zavodu, ki upravlja z mobilnimi enotami nujne medicinske pomoči na Koroškem. Lani so opravili kar petnajst odstotkov več intervencij kot lepo prej. Posredovali so v 4172 nujnih situacijah in oskrbeli 4210 bolnikov. Zavod je letos kupil novo reševalno vozilo, za katerega so odšteli 208.000 evrov, prihodnje leto pa jih čaka zamenjava vsaj še enega od sedmih vozil. Ker denarja zanj nimajo, se bodo na pomoč obrnili na koroške občine ter donatorje.

Z zdravstvenimi domovi na Koroškem imajo podpisane pogodbe o sodelovanju. Po novem mobilne enote sestavljajo le zaposleni v centru in ne več zaposleni iz zdravstvenih domov, zato se je število zaposlenih z 48 povečalo na 70. Denar za delovanje prejemajo od zdravstvene zavarovalnice. 

Marijana Kašnik, direktorica Zdravstveno reševalnega centra Koroške, ki je posebnost v slovenskem prostoru, saj so ga ustanovile občine, si želi, da bi imeli na terenu še najmanj eno ekipo nujne medicinske pomoči. Po pravilniku o nujni medicinski pomoči regiji pripadajo štiri, a pokrivajo izjemno veliko območje. Nekateri so od reševalcev oddaljeni 45 kilometrov oz. trideset minut dostopnega časa. 

Psihosocialna pomoč reševalcem

Zdravstveno reševalni center Koroške je na razpisu ministrstva za zdravje pridobil sredstva za triletni pilotni projekt za razvoj preventivnega programa psihosocialne pomoči reševalcem. Danes so na Ravnah organizirali tekmovanje mobilnih enot nujne medicinske pomoči iz številnih slovenskih krajev, na katerem je sodelovalo okoli 200 reševalcev. Namen tekmovanja, ki je potekalo pod geslom Skupaj močnejši 2017, je preverjanje usposobljenosti ukrepanja ob različnih situacijah. Tekmovanje je bila prava paša za oči tudi za gledalce.