Bolnišnici vsak dan grozijo dobavitelji zdravil

V Splošni bolnišnici Novo mesto, ki skrbi za zdravje 140.000 ljudi, komaj še zberejo za plače 1180 zaposlenih.

Objavljeno
13. junij 2016 21.54
Nadzor
Bojan Rajšek
Bojan Rajšek
Novo mesto – Splošna bolnišnica Novo mesto (SB NM) se utaplja v rdečih številkah. Lani ji je za poplačilo dobaviteljev zmanjkalo 8,6 milijona evrov, do konca maja pa so obveznosti do dobaviteljev, banke in zaposlenih narasle že na 11,6 milijona evrov. Svet zavoda in država kot ustanoviteljica pričakujeta takojšnjo uveljavitev sanacijskih ukrepov.

Na zahtevo sveta zavoda SB NM je Inštitut za javnofinančno pravo iz Ljubljane opravil delno revizijo poslovanja v zadnjih dveh letih. Lansko leto je bilo eno najugodnejših za bolnišnice v zadnjem času, a je SB NM kot edina regijska bolnišnica poslovno leto končala z 2,3 milijona evrov izgube. V prvem četrtletju letos imajo novega pol milijona evrov izgube.

Nižanje plač in izmensko delo

Milena Kramar Zupan, ki je letos na vodilnem položaju zamenjala dolgoletno direktorico Miro Retelj, je opozorila, da bolnišnici vsak dan trkajo na vrata in grozijo dobavitelji zdravil in materiala, ki so nezadovoljni s plačili računov šele po 150 dneh. Z izjemnimi težavami izplačujejo tudi plače 1180 zaposlenim. Med 28 ukrepi zavoda sta tudi nižanje plač in uvedba izmenskega dela. Bolnišnica je po mnenju Kramar Zupanove ujeta v splošno znane neurejene razmere poslovanja v zdravstvu, plačilno nesposobnost in med drugim večletno pomanjkanje učinkovitega vodenja zavoda.

SB NM je četrta regijska bolnišnica po velikosti, ki skrbi za skoraj 140.000 ljudi, a ima premalo zahtevnih programov, še zlasti na področju internistike. Poleg slabih prostorskih razmer in opreme ne razpolaga z nujno potrebnim angiografskim programom oskrbe bolnikov. »Bolniki nimajo v vseh primerih dovolj hitre in zadovoljive interventne oskrbe na področju srčno-žilnih bolezni. Bolnišnica nima priznanega programa internistične urgence in je preveč postajala tako imenovana ambulantna bolnišnica, ki je v sistemu storitev slabše plačana. To se je še posebej pokazalo z uveljavitvijo urgentnega centra, ki zahteva 24-urno neprekinjeno internistično urgenco, za katero bolnišnica sploh nima plačanega programa,« ugotavlja Kramar Zupanova, ki je prepričana, da zavod za informacijsko podporo nameni premalo denarja oziroma le tretjino od dobrega milijona evrov na leto. Svet zavoda tudi pričakuje, da se proučijo pravne možnosti za ugotovitev odgovornosti prejšnjega vodstva bolnišnice.

Po štiri milijone likvidnostnega posojila

Nekdanja direktorica Mira Retelj je za Delo povedala, da finančna situacija ni v ničemer slabša kakor vsa zadnja leta. Na vprašanje, kje vidi rešitev, je odgovorila, da mora bolnišnica pridobiti več plačanih programov ter da bi moral biti nov urgentni center »plačan po pavšalu, in ne po realizaciji«.

Na ministrstvu za zdravje so za Delo povedali, da so se vključili v postopek pridobitve posojila iz državne zakladnice za premostitev likvidnostnih težav, s katerim bo bolnišnica poplačala dolgove do dobaviteljev. Gre za štiri milijone evrov. Na poslabšanje likvidnostnega stanja so po njihovem prepričanju vplivala večkratno linearno nižanje cen storitev izvajalcem za zagotovitev uravnoteženega poslovanja ZZZS v obdobju 2009–2014, poplačilo 75 odstotkov plačnih nesorazmerij, pri čemer sredstev ni zagotovil ZZZS, in plačilo dodatnih prispevkov po davčnem nadzoru. Izrazili so zadovoljstvo ob odločitvi vodstva bolnišnice, ki je pripravilo sanacijski program za uravnoteženje odhodkov z razpoložljivimi prihodki.