Bomo Slovenci dobili nov državni praznik?

Dan športa: Goli populizem, vzpodbuda debelim in bolnim ali le nova priložnost za delitev Slovencev?

Objavljeno
28. september 2019 06.33
Posodobljeno
28. september 2019 06.33
Predsednik države Borut Pahor vabi v torek na predstavitev pobude za razglasitev 1. oktobra za dan slovenskega športa kot državnega praznika, posvečenega športu. FOTO: Leon Vidic
Ob sedanji evforiji po zmagi slovenske reprezentance nad Poljsko in njeni uvrstitvi v veliki finale evropskega prvenstva v odbojki se je razširila novica o vabilu predsednika države na obravnavo pobude o novem državnem prazniku. Dan slovenskega športa naj bi postal 1. oktober.

Na torkovo predstavitev pobude za razglasitev novega državnega praznika, zdaj jih imamo dvanajst, je predsednik države Borut Pahor povabil tudi politične stranke. Prvo košarico mu je dal prvak SNS Zmago Jelinčič.

»Dobil sem tvoje povabilo na predstavitev pobude za razglasitev 1. oktobra za dan slovenskega športa kot državnega praznika. Dogodka se gotovo ne bom udeležil, saj na zadeve, ki smešijo državnost in se norčujejo iz pozicije Republike Slovenije kot države, ne hodim. Ocenjujem, da že obravnava pobude na tako visoki ravni sramoti slovensko državnost,« je zapisal v odzivu na predsednikovo vabilo prvak SNS Zmago Jelinčič. Sam je v poslanski pobudi konec novembra predlagal uvedbo novega državnega praznika, dneva Zedinjene Slovenije. Praznovali bi ga vsako leto 29. novembra, z njim pa bi dali ustrezen pomen kontinuiteti državnopravne subjektivitete slovenskih dežel.

image
FOTO: Jože Suhadolnik
Tomo Levovonik,
dolgoletni športni funkcionar
Slovenski šport ima prek krovne organizacije, to je Olimpijskega komiteja Slovenije, že svoj praznik, to je 15. oktober, dan, ko ta naša krovna športna organizacija praznuje svojo ustanovitev. To je za slovenski šport povsem dovolj, potrebe za drugega ne vidim. Bolj prav bi prišel predlog za sistemsko ureditev športa. Predsednik države pa športnike lahko nagradi z državnimi priznanji.

 

Kje je nastala ideja o dnevu športa

12
državnih praznikov imamo zdaj

Ideja za novi državni praznik je vzniknila v vrstah Olimpijskega komiteja Slovenija (OKS). Prvega oktobra leta 1863 je bilo namreč po zgledu istoimenskega telovadnega društva v Pragi tudi v Ljubljani ustanovljeno športno društvo Sokol. Ustanovila ga je skupina slovenskih rodoljubov. Sokolstvo je nato konec 19. stoletja preraščalo v gibanje; njegova ideja ni bila le druženje ob telovadbi, ampak so bili člani tudi ideološko opredeljeni. Sokoli niso smeli biti člani Slovenske ljudske stranke, ki je imela pod okriljem telovadno društvo Orel. V času Avstro-Ogrske je bilo sokolstvo tudi pomembno gibalo v povezovanju slovenskega naroda proti Avstrijcem.

»Naši argumenti za nov državni praznik so povsem vsebinski. Ne zahtevamo prostega dneva in nobenega denarnega nadomestila za prebivalstvo. Prizadevamo si za praznik, zaradi katerega si bo morda še kakšen Slovenec vzel uro časa za enourno organizirano vadbo. Če bo tako, bomo zelo veseli,« pojasnjujejo v OKS.

Ta sicer že ima svoj dan, to je 15. oktober, ko je bil leta 1991 komite ustanovljen. In zakaj ta praznik športa ni dovolj? »Vi govorite o rojstnem dnevu olimpizma v Sloveniji. Ta dan seveda ni namenjen le vrhunskim športnikom, olimpijcem. Naše celotno ime je namreč Olimpijski komite Slovenije – združenje športnih zvez, ki delujejo na občinski oziroma lokalni ravni,« so nas poučili.

Zakaj torej poleg tega potrebujemo še poseben praznik, dan športa? »Ker smo prepričani, da je pri nas preveč debelih ljudi, da je preveč bolezni in premalo gibanja, zato bo morda ta pobuda, če bo seveda uspešna, povečala telesno dejavnost Slovencev na višjo raven,« odgovarjajo v OKS. Populizma v svoji pobudi ne vidijo.

image
FOTO: Leon Vidic
Bogdan Gabrovec,
predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije
Naši argumenti so popolnoma vsebinski. Ne zahtevamo prostega dneva in nobenega denarnega nadomestila za prebivalstvo. Prizadevamo si za praznik, zaradi katerega si bo morda še kakšen Slovenec vzel uro časa za enourno organizirano vadbo. Če bo tako, bomo zelo veseli. Naša pobuda bi telesno dejavnost Slovencev lahko dvignila na višjo raven.


Tomo Levovnik, dolgoletni športni funkcionar, pa je prepričan, da se spoštovanje do slovenskega športa lahko dokazuje drugače. Populizem je po njegovem mnenju tudi Pahorjevo mahanje s slovensko zastavo, ki si ga je omislil na športnih prireditvah, ki jih obiskuje. Z njo ob osamosvojitvi, opozarja Levovnik, leta 1991 vodja protokola odbora za pripravo prireditve in praznovanj ob osamosvojitvi Slovenije, Pahor ni mahal s takšnim veseljem, kot z njo maha na športnih prireditvah zdaj.

image
FOTO: Jože Suhadolnik
Boris Vezjak,
filozof in publicist
Če bi bila to pobuda predsednika države Boruta Pahorja, bi lahko govorili o golem populizmu. Morda bi lahko malce za šalo dejali, da bi lahko prej pričakovali, da bo predlagal slovenski dan instagrama. Na tem družbenem omrežju je izjemno dejaven, zato ne preseneča, da so ga nekateri označili kar za kralja instagrama pri nas. Na tem družbenem omrežju ima predsednik že več kot sto tisoč sledilcev.