Tiskane izdaje
V pretesni dvorani Aerodroma Portorož se je zbralo kakih 50 predstavnikov lokalne skupnosti in krajanov, turističnih delacev, kmetov, podjetnikov in svetnikov, ki so vsi v en glas podprli zamisel Petra Bossmana in njegova prizadevanja, da se upre neargumentiranim nasprotovanjem gradnje turistične infrastrukture.
Bossman je opozoril, da bi golf prinesel nova delovna mesta, omogočil lažjo prodajo pridelkov lokalnih kmetov, dodaten zaslužek sobodajalcev, razvoj letališča, krajinskega parka, poslovanje novega hotela, ki ga načrtujejo na območju zapuščenega rudnika.
Valentina Turk Balaban iz Golf Istra: »Krajevna skupnost nam je večkrat dala pozitivno mnenje, ta projekt so podprle tri obalne občine, ki so bile pred dvema letoma pripravljene zagotoviti nadomestna zemljišča, kot so to tedaj zahtevali na ministrstvu za kmetijstvo. Zbrali smo 19 pozitivnih mnenj in soglasij, manjkalo nam je le še zadnje soglasje z ministrstva za kmetijstvo in okolje. Nikjer na svetu niti v Sloveniji niso za golf igrišče izpeljali toliko postopkov, kot mi. Golf je prišel tudi v državno strategijo razvoja, zato pozivamo vlado, da se opredeli do tega projekta.«
Silvo Žnidaršič iz Golf kluba Adria je povedal, da je v Sloveniji čez 13.000 aktivnih igralcev golfa (v svetu čez 100 milijonov). »To že zdavnaj ni več šport za bogate in elite, je cenejši od smučanja, lahko ga igraš vse leto, predvsem pa je bistveno varnejši in podaljšuje življenje.«
Zvone Uhelj iz Top Line je povedal: »Izračunal sem, da zaradi golfa izgubimo kakih 10 odstotkov prenočitev na leto, 1,4 milijona v desetih letih. Ne poznam niti ene turistične destinacije brez golfa. To je sramota za nas.«
Robert Krajnc, direktor Aerodroma Portorož:» Zgodba z golfom je podobna zgodbi o letališču. Določeni uradniki blokirajo uresničevanje načrta o podaljšanju steze. Gostje našega letališča hodijo igrat na Savudrijo. Hrvaška načrtuje 7 novih golf igrišč v Istri.«
Danilo Daneu, predsednik gostinsko-turistične zbornice Slovenije, je predlagal, da občina toži državo na izpolnitev sklenjene pogodbe in da hkrati turizem zahteva odstop kmetijskega ministra Dejana Židana.
Ingrid Mahnič, vinarka iz Dragonje, je opozorila, da vode iz Ribile niso mogli uporabljati za kmetovanje, ker se meša s slano vodo.
Eden večjih in uspešnejših sečoveljskih kmetov Egidij Žiber, ki je zadnji obdeloval zemljo v Ribili, je dejal, da je tam samo 10 hektarjev rodovitne zemlje, 50 hektarjev pa neuporabne in jo nekateri želijo samo zato, da bi mešetarili s subvencijami.
Državni sekretar Gašpar Gašpar Mišič se sestanka ni udeležil, za Delo je izjavil: »Podpiram odločitev občine o mobilizaciji civilne družbe zaradi dobrega namena in koristi za celotno lokalno skupnost, saj so že izčrpali skoraj vse druge legalne možnosti reševanja tega projekta, ki bi omogočil nadgradnjo turistične ponudbe, podaljšanje turistične sezone ter zagotovil trg za prodajo pridelkov istrskih kmetov.«
Jolanda Bastjančič, predstavnica nasprotne civilne iniciative Gibanje za Sečovlje pa pravi, da je županova civilna iniciativa neetična, smešna in trapasta, saj naj bi zlorabljala vlogo civilnih iniciativ.
