Branjevci na snegu, nadstrešek v predalu

Maribor – Na prodajni ploščadi osrednje mestne tržnice Snaga to zimo ni postavila šotora in ga ne namerava, čeprav so dežniki, ki jih zdaj uporabljajo prodajalci, povsem nefunkcionalni in ne zagotavljajo zaščite pred snegom in vetrom. Poleg tega sta Snaga oziroma mariborska občina ustavili projekt nadstrešitve ploščadi, s katero bi lahko trajno odpravili težave ob slabem vremenu.

Na ploščadi osrednje mariborske tržnice, kjer so se dežniki že v minulih letih izkazali za slabo zaščito pred padavinami in vetrom, so lansko zimo postavili skoraj 400 kvadratnih metrov velik šotor. A v Snagi pravijo, da branjevci takšne »rešitve« to zimo niso hoteli: »Tako smo upoštevali njihov predlog, da tržnica ostane takšna, kot je. Poleg tega nam zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) letos ne bi več izdal dovoljenja za postavitev šotora.«

Ker morajo biti dežniki med sneženjem zaprti, da teža snega ne potrga platna, v Snagi pravijo, da bodo poskušali čim več prodajalcev pomakniti pod nadstrešek mlečno-mesnega paviljona. »Dejstvo je, da je v tem letnem času na tržnici veliko manj branjevk in branjevcev kot, denimo, od aprila naprej, zato večjih težav ne pričakujemo,« pravijo v Snagi, ki upravlja površine tržnice v Mariboru.

»Razmere so katastrofalne. Dežnike tako in tako zaprejo. Sneg s ploščadi odstranijo le v grobem, pod mizami pa ne, zato ga moramo zjutraj sami kidati. Na ploščadi so tudi luže, ko se sneg topi,« je zaradi razmer na tržnici ogorčena predsednica Združenja pridelovalcev vrtnin Maribor Erna Skok.

Streha zdaj v pristojnosti občine

V preteklosti so nameravali v Snagi dežnike nadomestiti s fiksnim nadstreškom, a so rešitvi, kakršno so pripravili nazadnje, nasprotovali v ZVKD. »Projekt zdaj stoji, je pa vodenje prevzela Mestna občina Maribor,« zdaj pojasnjujejo v Snagi. Da so aktivnosti v povezavi z nadstrešnico zaustavljene, je potrdil tudi direktor mariborske enote ZVKD Srečko Štajnbaher.

Na mariborski občini pravijo, da so »aktivno pristopili« k reševanju težav s streho, kdaj jo bodo uredili, pa ne morejo napovedati, saj proračun za letos še ni potrjen. »Vsekakor pa je v našem interesu, da problematiko s streho rešimo čim prej,« trdijo na občini.

Na ploščadi tržnice bodo tako tudi v prihodnje (o)stali dežniki; na njih so bila novembra lani opravljena vzdrževalna dela, zdaj pa bodo počakali do konca zime in nato spomladi obnovili, kar bo treba, so napovedali v Snagi. Ta na lokaciji osrednje tržnice na Vodnikovem trgu upravlja zgornji in prodajni plato, v najemu ima še mlečno-mesni paviljon.

»Dnevna tržnina je odvisna od blaga, ki ga prodaja posameznik, in od dneva prodaje,« so pojasnili v Snagi. V ponedeljek in torek miza za prodajo živilskih izdelkov lastnega porekla stane 1,35 evra, ob sredah, četrtkih, petkih in nedeljah 1,65 evra, ob sobotah pa 1,80 evra.

Medtem imajo na Trgu svobode in Glavnem trgu – kjer delujeta integrirana in ekološka trnica – enotne cene; stojnica stane 4,20 evra in prikolica (te uporabljajo zlasti na Glavnem trgu) 13,70 evra. Cene so višje zato, ker tržnici gostujeta na prostorih, ki v prvi vrsti niso namenjeni izvajanju tržnične dejavnosti.

»Ekološkim pridelovalcem smo že septembra lani ponudili zgornji plato osrednje tržnice, kjer smo jih ob sobotah gostili brez obračunavanja dnevnih tržnin. Le redki so se odločili izkoristiti to priložnost, kar obžalujemo,« pravijo v Snagi. »Poskusili bomo tudi spomladi, saj želimo ponudbo na glavni tržnici ob sobotah razširiti.«

Tržnična dejavnost prinaša zaslužek

V Snagi so upravljanje tržničnih površin prevzeli oktobra 2011; o lanskem poslovanju tržnične dejavnosti so povedali, da natančne številke še niso znane, bo pa »vsekakor pozitivno«. Pravijo, da je to posledica vložka v promocijo in aktivnosti za povečanje obiska oziroma prometa predvsem na osrednji tržnici.