Brecelj: To je Popovičev samozakolni ukrep

Koper – Župan Boris Popovič je na Marka Breclja, predsednika Društva prijateljev zmernega napredka, naslovil zahtevo, da občini po 22 letih vrne prostore Mladinskega kulturnega centra (MKC) na Gregorčičevi 4. To je povzročilo pravi vihar med podporniki alternativne kulture v Sloveniji. Brecelj pravi, da je to Popovičev samozakolni ukrep, in da se je zanj začela Zlata doba.

V občinski upravi so za Delo pojasnili, da je občina vsa leta izdatno finančno podpirala dejavnost MKC, ki je v 12 letih župana Popoviča prejel 591.364 evrov. Pravijo, da je občina poleg tega delno obnovila prostore in ni zaračunavala najemnine. »V zadnjih letih je vzniknilo kar nekaj novih nevladnih organizacij, ki se uspešno ukvarjajo z mladino in imajo dobre programe ter zainteresirane uporabnike, nimajo pa ustreznih prostorov. Da bi sedanji prostor namenili čim širšemu krogu mladine s pestro izbiro novih programov, mu želi občina dati novo vsebino. Predhodno bi ga obnovili. Vsebine, ki so se izvajale zadnja leta, niso bile več namenjene mladini. Novi mladinski center bodo mladi tudi vodili in vsebinsko definirali,« pravijo na občini. Boris Popovič je ob tem dejal: »Marko Brecelj že dolgo ni več mlad, zato v mladinskem centru nima kaj iskati.«

Danes o »zlati dobi«

Marko Brecelj županu ne ostaja dolžan: »Nebotična pamet se je odločila Mladinski muzej izprazniti in med prebeljene zidove vsaditi samoupravno mladino! Aleluja! Mladinskega, kulturnega, socialnega, multimedijskega, medgeneracijskega in muzejskega centra ni zlomila triletna drastično zmanjšana občinska podpora s 70.000 na 17.000 evrov. Kolenovalne nesramnosti priletnega parazita pa so se ne samo vrstile, ampak so se še stopnjevale! Zato se je izvoljenec četrtine odločil za povračilni samozakolni ukrep.« Danes bo Brecelj na performirani tiskovni konferenci pojasnil, zakaj se je zanj začela »zlata doba«. »Koprski župan in palmitelj je nehote vendar zelo nadarjeno odprl celoletni niz kulturnih in nevladniških dogajanj, s katerimi zaznamujemo četrt stoletja dolgo nosilno vlogo Društva prijateljev zmernega napredka in Ustanove nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon.« V koprskem demokratičnem despotizmu civilni dialog ne obstaja, pravi Brecelj, zahteva za izročitev ključev je politični obračun. »Za elegantnega, osladnega, povprečnega in brutalnega izvoljenca četrtine koprskih volivcev in volivk je ta najnovejši poseg v javni prostor tipičen. In ta isti človek, ta nedvomno najboljši performer med župani, zagotavlja, da sodišča z njim politično obračunavajo,« opozarja Brecelj.

»Center problematičen«

Marka Breclja in njegovo dejavnost je prva podprla Združena levica oziroma Iniciativa za demokratični socializem z ugotovitvijo, da poskušajo mestne oblasti ukiniti edini prostor v mestu, namenjen mladini in alternativni kulturi. »Mladinski, kulturni, socialni in multimedijski center (MKSMC) ni samo prostor kulture, temveč tudi prostor naprednih dejavnosti, ki vzgaja k drugačnemu, samostojnemu in kritičnemu mišljenju. Tu prirejajo koncerte, razstave, filmske in videoprojekcije, multimedijske delavnice, literarne in potopisne večere, glasbene, plesne in likovne delavnice, alternativne oblike izobraževanja, predstave sodobnega gledališča, nastope umetniških skupin, festival Koperground, celo programe za brezdomce. Dejavnost MKSMC je najbolj problematična za oblast. Zaradi samovolje veljakov bo celotno okolje prikrajšano za edino socialno, kulturno in izobraževalno zatočišče pred vse bolj dušečimi pritiski neoliberalne ideologije,« opozarjajo člani Združene levice.

Različna mnenja o županovi odločitvi se krešejo na spletnih forumih: »Kako da bi porušili Eifflov stolp v Parizu.« »Mladost se ne meri z leti, ampak z dušo. Zdaj je župan končno pokazal, kako žalostno omejeno je njegovo obzorje.« »Brecelj se je znašel, vendar je dajal tudi drugim. To, kar ga bo zamenjalo, bo skrbelo izključno za svojo rit.« Pa tudi: »Brecelj je pripadnik generacije, ki si je v Sloveniji prisvojila pravico do tega, da preživi vse in čez vse. Razvili so tako močne krošnje, da pod njimi ni zraslo več čisto nič. Z malo sreče bo na mestu, kjer je prej raslo samo eno drevo, zaživel gozd ...«