
Postanite naročnik | že od 14,99 €

»Politika govori, da upošteva stroko, ravna pa povsem drugače, odloča po navdihu ali simpatijah ali koristih,« je bila o zakonu o psihoterapevtski dejavnosti kritična psihiatrinja Breda Jelen Sobočan.
»Namesto strokovnega dialoga imamo populizem, nasprotujoča si sporočila in interese posameznikov, ki so zakon pisali zase. Gre za razprodajo mentalnega zdravja,« je v Delovem članku, kjer smo pisali o tem, da strokovnjaki v zdravstvu zagovarjajo ločnico med zdravljenjem in svetovanjem v stiski, dejala Sobočanova.
Državni svet je zakon o psihoterapevtski dejavnosti konec oktobra zavrnil z vetom zaradi številnih pripomb zdravstvene stroke glede vključitve psihoterapije v zdravstveni sistem in neurejenosti rešitve, a DZ ga je včeraj znova potrdil.
Zakon uvaja Zbornica psihoterapevtov Slovenije, ki bo vodila register, podeljevala in odvzemala licence ter izvajala strokovni nadzor.
PREBERITE TUDI: Najagresivnejše lobiranje tega mandata
Državni sekretar Denis Kordež je poudaril, da zakon ni namenjen zdravstvenim delavcem ali izobraževalnim ustanovam, temveč uporabnikom, ki bodo s tem bolj zaščiteni pred nestrokovnimi praksami. Določeni so izobrazbeni pogoji, nadzor, sankcije ter pogoji za pridobitev licence – med drugim 650 ur prakse, supervizija in strokovni izpit.
Ministrica Valentina Prevolnik Rupel je dodala, da bo članstvo v zbornici obvezno, psihoterapevtska dejavnost pa bo postala dostopnejša v okviru zdravstvenega sistema.
Del poslancev je do zakona kritičen. Mojca Šetinc Pašek (SD) opozarja na možen konflikt interesov pri pripravi zakona, ker je v delovni skupini sodelovala psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek, zdaj dekanja nove fakultete za psihoterapijo. Lucija Tacer Perlin (Svoboda) pa zakon podpira, saj meni, da ljudje pomoč nujno potrebujejo, nasprotni interesi pa želijo področje ohraniti neurejeno.
Strokovnjaki v zdravstvu ponavljajo, da je predlog škodljiv, zlasti za najbolj ranljive.
Komentarji