Brexit bi lahko udaril po slovenski avtomobilski industriji

Politično vzdušje bo odločilno vplivalo na omejevanje posledic morebitnega britanskega izstopa brez dogovora. 
Objavljeno
16. januar 2019 17.00
Posodobljeno
16. januar 2019 17.05
Združeno kraljestvo je velik uvoznih evropskih avtomobilov. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ne glede na to, ali Združeno kraljestvo iz Evropske unije izstopi z dogovorom ali brez, slovenski ekonomisti in gospodarstveniki niso pretirano zaskrbljeni nad morebitnimi negativnimi posledicami brexita. Večjo težavo vidijo v politični nestabilnosti, ki jo ta prinaša.

Tudi če se Slovenija lahko ogne neposrednemu udarcu, to še ne pomeni, da je imuna na posledice, ki bi jih morebiten kaotični brexit imel za širši evropski trg. »Če se trdi brexit dejansko zgodi, bo zelo pomembno predvsem to, na kakšen način bo izveden,« je med okroglo mizo, ki sta jo na temo prihodnosti britansko-slovenskih trgovinskih odnosov organizirali Britansko-slovenska gospodarska zbornica in Gospodarska zbornica Slovenije, poudaril profesor Mojmir Mrak z ljubljanske Ekonomske fakultete. »Pomembno bo, ali bo potekal v bolj pozitivnem političnem vzdušju ali ne.« Od tega bo odvisna tudi hitrost vzpostavljanja novega okvira prihodnjih odnosov.
 

Tri ravni izpostavljenosti


»Če bo Združeno kraljestvo dejansko izstopilo, bomo morali razviti nove trgovinske in gospodarske odnose. Upam, da se bo to zgodilo čim prej. Vse do takrat institucionalni okvir za okrepljeno sodelovanje ne bo gladko deloval.« Združeno kraljestvo in EU seveda lahko trgujeta na podlagi pravil Svetovne trgovinske organizacije (WTO), a to po profesorjevem mnenju ne bi bila optimalna rešitev.  

Slovensko gospodarstvu bo posledicam brexita izpostavljeno na vsaj treh ravneh, je poudaril Sergej Simoniti, predsednik uprave SID - Prve kreditne zavarovalnice. Prvo raven po njegovih besedah zasedajo neposredni izvozniki v Združeno kraljestvo. Brexit bo nanje imel materialen vpliv, a ta ne bi smel materialno vplivati na gospodarstvo kot celoto. Po drugi strani bi lahko predstavljal znatno tveganje za slovenska podjetja, ki proizvajajo dele in komponente ter jih nato izvažajo v druge članice, ki trgujejo z Združenim kraljestvom. Največje tveganje predstavlja upočasnitev naročil zaradi rasti inflacije. Najbolj izpostavljen del slovenskega gospodarstva v tem segmentu so dobavitelji avtomobilski industriji.

»Verjamemo, da se lahko vsa ta tveganja nekako omeji, predvsem z boljšim predvidevanjem,« je poudaril Simoniti.  

GZS: Ogroženih 360 milijonov evrov izvoza
Gospodarska zbornica Slovenije opozarja, da bi se lahko izvoz slovenskega blaga in storitev v Združeno kraljestvo v primeru trdega brexita zmanjšal za do 20 odstotkov v obdobju enega leta, kar znaša okoli 160 milijonov evrov. »Še za približno toliko bi se znižal slovenski izvoz v druge države EU27, ki so trgovinsko močne povezane z Združenim kraljestvom.«

 

Trdne gospodarske vezi


Medtem ko je včerajšnja zavrnitev ločitvenega sporazuma v britanskem parlamentu zagotovo povečala negotovost, predstavniki slovenske vlade ne dvomijo o trdnosti gospodarskih vezi med državama. »Še vedno se spominjamo kolapsa Jugoslavije. Ne pravim, da je brexit primerljiv s tem, a takrat so nekdanje jugoslovanske republike ostale naše trgovinske partnerice,« je med razpravo povedal Iztok Grmek, vodja sektorja za bilateralno gospodarsko sodelovanje na Ministrstvu za zunanje zadeve. Združeno kraljestvo je po njegovih besedah ključen gospodarski partner EU in tako bo ostalo tudi po brexitu. »Združeno kraljestvo ne odhaja nikamor, ampak je še vedno drugo največje gospodarstvo v EU in peto največje na svetu.«

image
Študija ISR ugotavlja, da bi bilo v Slovenijo smiselno več neposrednih investicij iz Združenega kraljestva. FOTO: Jure Eržen/Delo


Britansko-slovenska trgovinska menjava v blagu je v letošnjem letu prvič presegla milijardo evrov, v storitvah pa je znašala okoli 400 milijonov evrov.

Na priložnosti, ki jih prinaša naraščanje gospodarskega sodelovanja med državama, je opozorila tudi študija Inštituta za strateške rešitve, ki jo je naročilo britansko veleposlaništvo v Ljubljani. Avtorji študije so med drugim ugotovili, da bi moral obseg slovenskega izvoza na Otok v prihodnosti naraščati, saj Združeno kraljestvo predstavlja atraktiven trg za vrsto slovenskih proizvodov. Britanska podjetja, ki delujejo v Sloveniji, so nadpovprečna po svoji delovni produktivnosti. Iz tega vidika bi bilo smiselno, da bi Slovenija privabila več neposrednih investicij iz Združenega kraljestva.

Ena od bolj presenetljivih ugotovitev študije je, da se trgovinski odnosi med Slovenijo in Združenim kraljestvom niso temeljito spremenili zaradi članstva obeh držav v EU.