Brez pomoči človeka je narava težko »naravna«
S 6,7 milijona evropskih in domačih sredstev bodo v štirih letih izboljšali naravo Pohorja in sveta ob Muri.
Odpri galerijo
Zaradi hidroelektrarn v Avstriji nastaja škoda na toku Mure v Sloveniji. Njena največja težava je poglobitev struge. Foto Bakal Oste
Odkar je človek intenzivno posegel v naravo, tudi narava ne more več ohranjati same sebe brez pomoči človeka.
Pohorje in svet ob Muri sta ujela še zadnji vlak evropskih kohezijskih sredstev za ohranjanje okolja v obdobju 2014-2020 in vladnega programa Natura 2000.
S 6,7 milijona evrov, od katerih je 5,3 milijona evrov prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, bodo strokovnjaki tam poskušali izboljšati sedanje stanje narave.
Poglavitna težava reke Mure in naravnega življenjskega okolja rastlin in živali ob njej je poglabljanje struge, nam pojasni Aleš Skalič iz Razvojnega centra Murska Sobota.
Do tega je prišlo zaradi številnih hidroelektrarn na območju toka Mure v Avstriji, slabo pa so jo odnesle ribe in ptice na območju toka reke v Sloveniji, vse skupaj pa vpliva tudi na (poslabšano) življenje ljudi.
Ko hidroelektrarn še ni bilo, je reka nesla s seboj prod in ga odlagala (tudi) v Sloveniji. V prodiščih so se drstile ribe in živele ptice, podtalnica je bila ravno prav visoka, da v svetu ob Muri ni bilo suše.
Več zaporednih potez je povzročilo, da je zdaj vse drugače. Prod zadržujejo brane v Avstriji, ko se dvignejo, pa voda z veliko količino kamenja prehitro priteče v Slovenijo, s tem poglablja strugo in zniža raven podtalnice, zato se med drugim suši poplavni gozd.
Ta je izjemno pomemben za Prekmurje, je kot goba, ki se v vodno bogatih obdobjih leta napolni z vodo in jo ohranja še dolgo v poletje. Zaradi izsuševanja poplavnih gozdov se je pojavila v tem delu Slovenije suša, pojasni sogovorec. To slabo vpliva tudi na kmetijstvo kot gospodarsko panogo.
V okviru projekta Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri ali krajše Natura Mura bodo poskušali izboljšati življenjske razmere za rastline, živali in ljudi. Največja skrb bo namenjena prav poplavnemu gozdu.
Zdaj s prodom zatrpane rokave Mure – ko se prehiter vodni tok v ravnici upočasni in umiri, naloži na kratki razdalji prevelike kupe proda – bodo odprli, da bo reka spet lahko namočila poplavne gozdove, s premeščanjem proda pa bodo spet ustvarili klasična prodišča, kamor se bodo lahko prihajale drstit ribe in živet ptice.
Odstranili bodo invazivne vrste dreves, ki so se tukaj naselile, odkar gozdovi niso več poplavljeni, in nasadili jelše ter druga avtohtona drevesa.
Tretji del projekta bo namenjen ohranitvi travnikov, ki so se začeli zaradi vsega skupaj zaraščati. Po očiščenju travnikov jih bodo začeli prihodnje leto kositi klasično, usklajeno s semenenjem trav, kar bo travnikom povrnila biološko raznovrstnost in omogočilo vrnitev nekaterim insektom in pticam.
Pričakujejo, da bo poplavni gozd vplival tudi na mikroklimo – da ne bo več pihal močan veter in da bo manj suše.
Projekt je štirileten. Do junija 2023 bo evropski sklad dal zanj 3,6 milijona evrov, Slovenija pa milijon evrov. Vanj je vključenih 99 hektarjev, od tega 34 hektarjev vodnih habitatov, 32 hektarjev poplavnega gozda, 7 hektarjev travišč in še 25 hektarjev, ki jih bodo za namen ohranitve narave odkupili od kmetov.
Na Pohorju so posegi človeka povsem drugačni kot na Muri, težave za naravo pa precej podobne. Zaradi številnih gospodarskih potez v preteklosti se številna prehodna in visoka barja izsušujejo, vrstno bogata travišča se zaradi opuščanja rabe zaraščajo, na nižjih legah pa jih ogroža intenzivna kmetijska raba prostora, živali se selijo drugam.
Odkar je v razmahu turizem, okolje dodatno ogroža vožnja z motornimi vozili in neosveščenost ljudi, ki vse številčneje prihajajo v »neokrnjeno« naravo in jo uničujejo.
Za izboljšanje naravnega okolja so zapisali v projekt Vizija Pohorje 13 konkretnih ciljev in ukrepov zanje. Tudi ta projekt bo trajal do junija 2023, vreden je 2,18 milijona evrov, od katerih jih bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 1,7.
Projekta sta se že začela izvajati, in sicer Pohorje septembra lani, Mura pa marca letos, so sporočili z ministrstva za okolje, pod okriljem katerega potekata.
Vizijo Pohorje vodi regionalna razvojna agencija za Koroško, Naturo Muro pa zavod za varstvo narave.
Pohorje in svet ob Muri sta ujela še zadnji vlak evropskih kohezijskih sredstev za ohranjanje okolja v obdobju 2014-2020 in vladnega programa Natura 2000.
S 6,7 milijona evrov, od katerih je 5,3 milijona evrov prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, bodo strokovnjaki tam poskušali izboljšati sedanje stanje narave.
Vzrok težav hidroelektrarne v Avstriji
Poglavitna težava reke Mure in naravnega življenjskega okolja rastlin in živali ob njej je poglabljanje struge, nam pojasni Aleš Skalič iz Razvojnega centra Murska Sobota.
Do tega je prišlo zaradi številnih hidroelektrarn na območju toka Mure v Avstriji, slabo pa so jo odnesle ribe in ptice na območju toka reke v Sloveniji, vse skupaj pa vpliva tudi na (poslabšano) življenje ljudi.
Ko hidroelektrarn še ni bilo, je reka nesla s seboj prod in ga odlagala (tudi) v Sloveniji. V prodiščih so se drstile ribe in živele ptice, podtalnica je bila ravno prav visoka, da v svetu ob Muri ni bilo suše.
Verižna reakcija v škodo narave
Več zaporednih potez je povzročilo, da je zdaj vse drugače. Prod zadržujejo brane v Avstriji, ko se dvignejo, pa voda z veliko količino kamenja prehitro priteče v Slovenijo, s tem poglablja strugo in zniža raven podtalnice, zato se med drugim suši poplavni gozd.
Ta je izjemno pomemben za Prekmurje, je kot goba, ki se v vodno bogatih obdobjih leta napolni z vodo in jo ohranja še dolgo v poletje. Zaradi izsuševanja poplavnih gozdov se je pojavila v tem delu Slovenije suša, pojasni sogovorec. To slabo vpliva tudi na kmetijstvo kot gospodarsko panogo.
V okviru projekta Natura Mura bodo poskušali izboljšati življenjske razmere za rastline, živali in ljudi. Foto Bakal Oste
V okviru projekta Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri ali krajše Natura Mura bodo poskušali izboljšati življenjske razmere za rastline, živali in ljudi. Največja skrb bo namenjena prav poplavnemu gozdu.
Zdaj s prodom zatrpane rokave Mure – ko se prehiter vodni tok v ravnici upočasni in umiri, naloži na kratki razdalji prevelike kupe proda – bodo odprli, da bo reka spet lahko namočila poplavne gozdove, s premeščanjem proda pa bodo spet ustvarili klasična prodišča, kamor se bodo lahko prihajale drstit ribe in živet ptice.
Odstranili bodo invazivne vrste dreves, ki so se tukaj naselile, odkar gozdovi niso več poplavljeni, in nasadili jelše ter druga avtohtona drevesa.
Tretji del projekta bo namenjen ohranitvi travnikov, ki so se začeli zaradi vsega skupaj zaraščati. Po očiščenju travnikov jih bodo začeli prihodnje leto kositi klasično, usklajeno s semenenjem trav, kar bo travnikom povrnila biološko raznovrstnost in omogočilo vrnitev nekaterim insektom in pticam.
Pričakujejo, da bo poplavni gozd vplival tudi na mikroklimo – da ne bo več pihal močan veter in da bo manj suše.
Projekt je štirileten. Do junija 2023 bo evropski sklad dal zanj 3,6 milijona evrov, Slovenija pa milijon evrov. Vanj je vključenih 99 hektarjev, od tega 34 hektarjev vodnih habitatov, 32 hektarjev poplavnega gozda, 7 hektarjev travišč in še 25 hektarjev, ki jih bodo za namen ohranitve narave odkupili od kmetov.
Za ohranitev narave Pohorja
Na Pohorju so posegi človeka povsem drugačni kot na Muri, težave za naravo pa precej podobne. Zaradi številnih gospodarskih potez v preteklosti se številna prehodna in visoka barja izsušujejo, vrstno bogata travišča se zaradi opuščanja rabe zaraščajo, na nižjih legah pa jih ogroža intenzivna kmetijska raba prostora, živali se selijo drugam.
V projekt Vizija Pohorje so zapisali 13 konkretnih ciljev in ukrepov zanje. Foto Staš Ivanc
Odkar je v razmahu turizem, okolje dodatno ogroža vožnja z motornimi vozili in neosveščenost ljudi, ki vse številčneje prihajajo v »neokrnjeno« naravo in jo uničujejo.
Za izboljšanje naravnega okolja so zapisali v projekt Vizija Pohorje 13 konkretnih ciljev in ukrepov zanje. Tudi ta projekt bo trajal do junija 2023, vreden je 2,18 milijona evrov, od katerih jih bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 1,7.
Projekta sta se že začela izvajati, in sicer Pohorje septembra lani, Mura pa marca letos, so sporočili z ministrstva za okolje, pod okriljem katerega potekata.
Vizijo Pohorje vodi regionalna razvojna agencija za Koroško, Naturo Muro pa zavod za varstvo narave.
