Brez pomoči države bo financiranje zdravstva konec leta ustavljeno

Zdravstvo ob koncu epidemije: podaljšane čakalne dobe in večmilijonski izpadi prihodkov.

Objavljeno
21. maj 2020 13.50
Posodobljeno
21. maj 2020 14.33
Zavod za zdravstveno zavarovanje bo težko vzdržal finančni pritisk, ki ga je povzročila epidemija. FOTO: Blaž Samec
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije (ZDRZZ) opozarjata na perečo finančno problematiko, ki se je z epidemijo koronavirusa izjemno zaostrila.

Na ZZZS ocenjujejo, da bodo imeli zaradi epidemije in s tem povezanega upada gospodarske aktivnosti ob koncu leta okoli 129 milijonov evrov nepokritega primanjkljaja, na Združenju zdravstvenih zavodov pa dodajajo, da so izvajalci zdravstvenih storitev – zaradi nespoštovanja zakonodaje in sprejetih kolektivnih pogodb letos – že brez vpliva epidemije imeli več kot sto milijonov izpadlega prihodka. 

Zgolj zaradi epidemije pa naj bi po nekaterih ocenah utrpeli za dodatno okoli 30 milijonov stroškov. Začasna prekinitev zdravstvenih dejavnosti med epidemijo je namreč povzročila izpad realizacije pogodbeno dogovorjenega programa zdravstvenih storitev, kar ima za posledico tudi nižje prihodke izvajalcev. Poleg tega so imeli zavodi visoke dodatne stroške zaradi nakupov zaščitne opreme, brisov za testiranje, obravnav bolnikov s covidom-19, vzpostavljanjem novih organizacijskih oblik dela in drugačnih obravnav bolnikov.

Dodaten negativni vpliv na likvidnosti je povzročilo še sprejetje urgentnega zakona, ki je skrajšal plačilne roke dobaviteljem na osem dni ter podaljšal plačilne roke za kupce na 60 dni. V Združenju navajajo, da so se takoj odzvali z zahtevo po spremembi plačilnih rokov na nivo, ki je veljal pred sprejetjem zakona.
 

Reševanje zaostrene likvidnostne situacije


S ciljem reševanja problema likvidnosti so pozvali ZZZS, da ne glede na obseg realizacije storitev med pandemijo ohrani nespremenjen način in višino izplačevanja avansov izvajalcem storitev. Ti so z odobravanjem sprejeli odločitev ZZZS, da se obračun za prvo trimesečje ne izvrši in ZZZS nadaljuje plačevanje rednih mesečnih akontacij do izteka polletja. Izvajalci zdravstvenih storitev del marca in del aprila niso smeli izvajati nenujnih zdravstvenih storitev, medtem ko jim je torej ZZZS v teh mesecih nakazoval nespremenjene akontacije, da se ne bi znašli v likvidnostnih težavah.

Na ZZZS pravijo, da višina vseh treh mesečnih avansov ZZZS znaša približno 150 milijonov evrov, zato bo lahko, če ne bo pomagala država, v decembru ogroženo oziroma zaustavljeno financiranje tako izvajalcev zdravstvenih storitev kot tudi preostalih pravic, kot so, denimo, zdravila, bolniška nadomestila itd.

Za pomoč pri reševanju likvidnostne situacije je Združenje zaprosilo tudi vse tri zavarovalnice, ki ponujajo prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Tudi tukaj so naleteli na pozitiven odziv, saj so vse tri zavarovalnice sledile predlogu Združenja in izvajalcem, ki so za to zaprosili, zagotovile avans v višini do 80 odstotkov mesečnega povprečnega zneska mesečnega računa za leto 2019. Avansi se bodo obračunali oziroma vrnili v trimesečnih obrokih v obdobju od julija do septembra 2020. Avans za april je bil glede na izkazane potrebe nakazan trinajstim javnim zdravstvenim zavodom v skupnem znesku 2,2 milijona evrov, maja pa bo nakazan devetim javnim zdravstvenim zavodom v višini 2,9 milijona evrov.

 

Spremenjen način dela
 

Kljub uradnemu preklicu epidemije pa ostajajo v zdravstvu veljavni številni varovalni ukrepi, zaradi katerih je dinamika izvajanja zdravstvene dejavnosti povsem drugačna kot pred epidemijo.

Zaradi spremenjenih pogojev dela, ki jih zahteva epidemiološka stroka, je izvajanje programov precej oteženo in zamudno. Če ste bili na primer k določenemu specialistu naročeni marca in vam je pregled zaradi epidemije odpadel, boste zdaj na vrsti konec oktobra. Čas obravnav se bo zaradi upoštevanja vseh zaščitnih ukrepov podaljšal, izvajalci pa bodo posledično obravnavali bistveno manj pacientov, kot so jih v istem času pred epidemijo. Na ta način in z razpoložljivimi kadrovskimi viri javnim zdravstvenim zavodom ne bo uspelo realizirati pogodbeno dogovorjenega obsega zdravstvenih storitev. Poleg slabše dostopnosti in podaljševanja čakalnih dob bo to imelo za posledico tudi nižje prihodke izvajalcev zdravstvenih storitev, opozarjajo v Združenju.
 
Zaradi zagotavljanja varnosti pacientov in zdravstvenih delavcev morajo izvajalci organizirati tudi tako imenovane »covid-19 vstopne točke«, kjer predhodno triažirajo vse paciente. Gre za nov način organiziranja dela in za nove storitve, ki v splošnem dogovoru niso zajete. Za izvajanje teh storitev zavodi nimajo dodatnega kadra. Velik del dela na vstopnih točkah se opravi tudi v nadurah, kar še povečuje stroške. Torej trenutno javni zdravstveni zavodi tega dodatnega dela in stroškov iz naslova covid-19 vstopnih točk nimajo poravnanih in prav tako nimajo pokritih stroškov zaradi nabave osebne varovalne opreme, ki je potrebna za zagotavljanje varne obravnave pacientov in varnega dela zaposlenih.
 

Kritje izpada prihodka

 
Javni zdravstveni zavodi se zavedajo, da bodo lahko zgoraj opisani ukrepi za izboljšanje likvidnosti razmere olajšali samo za kratek rok, saj bo najkasneje po izteku leta sledil obračun opravljenih storitev. Zaradi izpada realizacije bodo imeli izvajalci tudi v prihodnje občutno manjše prihodke s strani ZZZS, medtem ko bodo fiksni stroški skoraj v celoti ostali (plače zaposlenih, amortizacija ...). Združenje je odločevalce na to vseskozi opozarjalo in zdi se, tako pravijo, so opozorila tudi dosegla svoj namen.

Navedena problematika, ki so jo poleg njih izpostavljali tudi nekateri drugi deležniki, je bila upoštevana v noveli zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19, ki predvideva pokritje stroškov tekočega delovanja izvajalcev iz proračuna.

V tretjem protikoronskem zakonu, ki ga je vlada sprejela včeraj zvečer, a besedilo predloga zakona še ni objavljeno, pa je problematika še natančneje definirana. Javnim zavodom, ki opravljajo zdravstveno dejavnost v mreži javne zdravstvene službe, naj bi se iz proračuna zagotovilo povračilo sredstev v višini 80 odstotkov razlike med polno vrednostjo mesečnega dogovorjenega pogodbenega programa za leto 2019 in realizirano vrednostjo programa v letu 2020. V Združenju menijo, da je to ustrezen ukrep, ki bo prispeval k izboljšanju pogojev poslovanja javnih zdravstvenih zavodov med epidemijo.
 

Čakanje na splošni dogovor


Dodajajo še, da se približujemo polovici leta, splošni dogovor za pogodbeno leto 2020 pa je še vedno v postopku sprejemanja. Splošni dogovor namreč opredeljuje program in financiranje zdravstva v tekočem letu. Vsako leto se predstavniki izvajalcev, ministrstva za zdravje in ZZZS pogajajo in dogovorijo za skupni obseg programov in potrebnih sredstev za plačilo programa na državni ravni. Glede vprašanj, o katerih se jim ne uspe dogovoriti, odloča vlada. A ta trenutno o tem še ni odločala, niti ni znano, kdaj bo.

»Zdravstveni zavodi že pet mesecev poslujejo pod pogoji, ko nimajo zagotovljenega ustreznega pokritja ključnih stroškov, ki jih predvideva zakonodaja in določajo kolektivne pogodbe. Na to problematiko smo že večkrat opozarjali, ob dodatnih problemih se kronične težave samo še stopnjujejo,« so nezadovoljni v Združenju.

Izpadli prihodki v letu 2020
Zaradi nespoštovanja zakonodaje in sprejetih kolektivnih pogod izvajalci beležijo velik izpad prihodka:
  • 15 milijonov evrov zaradi neupoštevanja višjih dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo po kolektivni pogodbi
  • 5 milijonov evrov zaradi neupoštevanja višjega regresa v skladu s sprejeto kolektivno pogodbo
  • 45 milijonov evrov, ker ZZZS za kalkulacijo stroškov uporablja nižjo plačno lestvico, kot jo določa kolektivna pogodba
  • 11 milijonov evrov zaradi nepriznavanja amortizacije v višini, ki jo določa zakon
  • 11 milijonov zaradi izplačila dvoodstone redne delovne uspešnosti od 1. 7. 2020 do 31. 12. 2020
  • 17 milijonov evrov zaradi neupoštevanja valorizacije materialnih stroškov in drugih kalkulativnih elementov v cenah zdravstvenih storitev.

       * podatek je samo za javne zdravstvene zavode
 


Ranljivost zdravstvenega sistema

 
Epidemija covida-19 je še dodatno načela že tako oslabljen zdravstveni sistem, zato so poleg urgentnih ukrepov za preživetje epidemije neobhodni tudi sistemski ukrepi, s katerimi bomo zagotovili obstoj in razvoj javnega zdravstva, predlagajo v Združenju.

V ZZZS se strinjajo, da je epidemija ponovno opozorila na ranljivost financiranja zdravstvenega sistema in obveznega zdravstvenega zavarovanja pretežno s prispevki zaposlenih v času javnofinančne oziroma gospodarske krize, kar kliče k strukturnim ukrepom, ki naj zagotavljajo proticiklično naravnanost sistema financiranja. V Sloveniji namreč sredstva državnega proračuna za zdravstvo predstavljajo le štiri odstotke vseh sredstev za zdravstvo, kar je najmanj med vsemi državami EU (z izjemo Hrvaške). Evropske države, ki so nam primerljive po sistemu socialnega zdravstvenega zavarovanja, namreč namenjajo iz državnega proračuna za zdravstvo od pet do 12 odstotkov, Avstrija pa celo 30.

Po projekciji naj bi ZZZS imel konec leta za okoli 215 milijonov evrov tekočega primanjkljaja prihodkov nad odhodki, v glavnem zaradi bistveno manjših prihodkov od prispevkov, pri čemer bi bil ZZZS zmožen iz lastnih virov pokriti le del tega primanjkljaja, in sicer 86 milijonov evrov, kolikor predstavljajo prosta sredstva ZZZS iz naslova presežkov iz preteklih let. Preostali tekoči primanjkljaj v višini okoli 129 milijonov evrov pa je nepokriti primanjkljaj in bi ga bilo treba pokriti iz proračunskih sredstev. Za primerjavo, ZZZS je namenil za celotno zobozdravstveno dejavnost v letu 2019 101 milijon evrov oziroma celotni odhodki Onkološkega inštituta Ljubljana so znašali v letu 2019 125,7 milijona evrov.

Zato ZZZS predlaga, da se z interventnim zakonom ali v okviru rebalansa državnega proračuna za leto 2020 Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije iz državnega proračuna zagotovi pokrivanje razlike med prihodki in odhodki v posameznem koledarskem letu (enako, kot je zagotovljeno Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) in se s tem zagotovi finančno vzdržno in nemoteno poslovanje zdravstvene blagajne in slovenskega zdravstva.