Brez suhih zadrževalnikov smo ob Savinji obsojeni na ponovne katastrofe

Tri leta po največji poplavi v zgodovini države Slovenija ni bistveno bolj varna pred vodo, čeprav se je v vodnem gospodarstvu začelo obračati stotine milijonov evrov, opozarja v. d. direktorja direkcije za vode Roman Kramer. Njegove ocene so pomembne, ker direkcija danes odloča o tem, ali bo Savinjska dolina v prihodnjih desetletjih predvsem območje nadzorovanega razlivanja ali ponavljajoče se škode. V intervjuju razkriva, zakaj ideja družbe Slovenske vode kot državnega podjetja pod SDH zanj ni sprejemljiva, kam je izpuhtelo več kot 150 od predvidenih 310 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost ter kaj dejansko pomenijo suhi zadrževalniki za kmete, lokalne skupnosti in prihodnje prostorske načrte. Pojasni, zakaj brez njih v Savinjski dolini »ne bo šlo«, a tudi, kje stroka sama priznava napake iz preteklosti in zakaj bo treba zakonodajo o gradnji na poplavnih območjih skorajda postaviti na novo.