Brez vode ni prave higiene rok

Ljubljana – Varuh človekovih pravic opozarja, da bolezen ne ogroža vseh enako in da se družbene izključenosti ranljivih skupin zrcalijo tudi na področju javnega zdravja. Posamezniki in skupine, ki so izključeni iz zdravstvenega varstva, so podvrženi zdravstvenim tveganjem in so tako tudi najranljivejši v primeru virusne epidemije. V to skupino sodi tudi številna romska skupnost.

Peter Svetina, varuh človekovih pravic, je za Delo povedal, da sprejeta pravila in smernice, ki naj bi omejile širjenje koronavirusa, med katere sodijo predvsem higiena z napotki za pogosto umivanje rok, ne morejo upoštevati tiste populacije, ki nimajo dostopa do tekoče vode in higienskih pripomočkov. Dodaja, da je vlado posebej opozoril, da vseh priporočil za preprečevanje širjenja epidemije koronavirusa ni mogoče učinkovito zagotavljati brez dostopa do pitne vode, zato v romskih naseljih tudi ni mogoče zadovoljivo slediti higienskim priporočilom.

To so razlogi, da je vlado pozval k ukrepanju, in odgovor še čaka. Prejšnjo vlado pod vodstvom Marjana Šarca je z isto vsebino opozoril 10. februarja, vendar odgovora nikoli ni prejel.

Županova pomoč črnograditelju

Na pobudo črnomaljskega župana Andreja Kavška je tamkajšnja komunala včeraj pripeljala cisterno številni romski družini, ki nima lastnega vodovoda. »To je moja solo akcija v teh izrednih razmerah, da preprečim njihovo gibanje po mestu,« je povedal Kavšek. Do zdaj je družina Milana Šabiča hodila po vodo na bencinsko črpalko, kjer pa so jih zaprosili, naj tega ne počnejo več. Pred štirimi leti so si namreč ob obvoznici na tujem zemljišču na črno postavili barako, zato ne morejo dobiti vodovodnega priključka.



Z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so nam sporočili, da so na zdravstveno ministrstvo naslovili dopis, v katerem je zapisano priporočilo, da romskim naseljem na krajevno običajen način s cisternami organizirajo preskrbo s pitno vodo. Hkrati naj poskrbijo, da prebivalce romskih naselij seznanijo s higienskimi standardi, ki jih je treba upoštevati v času pandemije koronavirusa.



Darko Rudaš, predsednik Foruma romskih svetnikov, je povedal, da romski svetniki epidemije v naseljih niso zaznali ter da se je testiral pripadnik romske skupnosti v Novem mestu, kar nam je potrdila tudi direktorica novomeške bolnišnice Milena Kramar Zupan, vendar se je izkazalo, da ni šlo za okužbo.

Kramar Zupanova dodaja, da se je obisk pripadnikov romske skupnosti v bolnišnici v času epidemije zmanjšal celo za 70 odstotkov, kar kaže na to, da ljudje upoštevajo preventivne ukrepe in raje ostajajo doma. Rudaš dodaja, da bi bile, če bi se zaradi slabih infrastrukturnih pogojev bivanja v romskih naseljih okužba s sars-cov-2 razširila, posledice zelo hude in nepredvidljive.

Zdravje Romov javno, testiranje ne

Z NIJZ nam niso odgovorili na vprašanje o morebitnem testiranju Romov na koronavirus v njihovih naseljih in tudi ne, kakšno je njihovo strokovno stališče do zdravstvenega stanja pripadnikov romske skupnosti, ker da seznama okuženih oseb ne vodijo glede na etnično pripadnost. Prav NIJZ je pred časom izdal zbornik, v katerem so javnosti razkrili podatke iz raziskave o katastrofalnem zdravstvenem stanju romske skupnosti v Sloveniji, ki je bila opravljena v letih 2017 in 2018.



»Nevladne organizacije so s programi ozaveščanja o zdravju prisotne tako na Dolenjskem, v Murski Soboti kot tudi v Mariboru, sofinancira pa jih ministrstvo za zdravje. Ozavešča jih tudi [romski] radio Romic. V številnih naseljih so obešeni plakati z napotki o ravnanju,« so zapisali na zdravstvenem ministrstvu.

Po naših podatkih so zgibanke Romom v Krškem delili policisti, v prekmurski romski krajevni skupnosti Pušča občina, po Beli krajini jih predsednik romske zveze za razvoj Zvonka Golobiča ni zasledil nikjer, v novomeškem Žabjaku (800 prebivalcev) o plakatih o ozaveščanju Romov, kako preprečiti okužbo s koronavirusom, pa ni ne duha ne sluha.