Brezplačni vrtec za drugega otroka in lažje šolske torbe
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Simona Kustec Lipicer želi krepiti ugled, spoštovanje in zaupanje v področja resorja, njihove vsebine in posameznike, ki so vanje vpeti
Odpri galerijo
Simona Kustec Lipicer je kandidatka SMC za ministrico za izobraževanje, znanost in šport. Foto Uroš Hočevar
Ljubljana - Sam sistem izobraževanja, znanosti in športa stoji na dobrih nogah, kar moramo narediti, je krepiti ugled, spoštovanje in zaupanje v sistem in njegove vsebine ter v tiste, ki smo skozi delo in učenje vpeti v resor, je napovedala Simona Kustec Lipicer, kandidatka SMC za ministrico za izobraževanje, znanost in šport. Pristojni državnozborski odbor je njeno predstavitev ocenil kot primerno z 10 glasovi za in 6 proti.
Redna profesorica na katedri za analizo politik in javno upravo fakultete za družbene vede in nekdanja vodja poslanske skupine SMC v prejšnjem parlamentarnem mandatu, meni, da mora resor, ki ga bo prevzela, temeljiti na petih načelih. Prvo med njimi so enake priložnosti in možnosti za vse, torej, da mora družba vsakomur zagotavljati, da začne svoje izobraževalne, športne ali raziskovalne korake z enakimi izhodišči. »Vsak, ki ima željo, mora imeti tudi priložnost za vstop na ta polja,« je poudarila Simona Kustec Lipicer.
Njen bodoči resor je zavezan javnemu interesu. »Znanje je samo po sebi ena od temeljnih kapitalskih naložb, ne moremo parirati po geografskih razsežnostih države, lahko pa po znanju. Odgovornost države je, da naredi vse za to, da zagotavlja, spodbuja in varuje polje izobraževanja, znanosti in športa,« je dejala 43-letna doktorica politologije iz Kamnika. Po njenih besedah so tudi zasebne iniciative, ki temu sledijo, pomembna obogatitev in nadgradnja, do odločbe ustavnega sodišča o financiranju zasebnega osnovnega šolstva pa se v predstavitvi ni opredeljevala. Je pa potem na vprašanja poslancev odgovorila, da je zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) žal ideološka zgodba. Če ne bi bila, bi že rešili odločbo ustavnega sodišča. Mogoče bo na podlagi preteklih izkušenj poskušala dobiti ustrezno večino znotraj parlamenta za dobro rešitev. »Ustavno sodišče je bilo zelo jasno - javno veljavni del programa je osnova za to, da ga država plačuje. V delu, ko zasebne šole izvajajo javno veljavni del, so javne šole,« je pojasnila kandidatka za ministrico, ki pa je večkrat ponovila, da je javno steber celotnega izobraževalnega sistema v državi.
»Polje izobraževanja, znanosti in športa predstavlja srce razvoja, v zanju je moč in konkurenčna prednost ljudi iz majhnih držav,« meni Simona Kustec Lipicer, ki se zaveda, da gre v resor, ki v približno 10 milijard evrov težkem državnem proračunu zavzema skoraj 2,1 milijarde. Javni izdatki za formalno izobraževanje predstavlja približno 5-odstotni delež v BDP, skoraj polovica je namenjena osnovnim šolam.
Precej podrobno je naštela, kakšne naloge si je zadala na vseh ravneh izobraževanja, od vrtca do univerze, v znanosti in športu, tudi za krepitev zaupanja in s tem povezanih delovnih pogojev za vzgojitelje, učitelje in znanstvenike.
Med drugim napoveduje nadaljevanje priprave novele zakona o vrtcih in prenove programa dela v njih. Za osnovno šolo je odprto vprašanje o razširjenem programu, pri katerem bo potreben razmislek o njegovi rekonceptualizaciji. Meni, da bi bilo treba oceniti, ali so potrebne spremembe pri maturi, pa tudi o modelu financiranja srednjih šol, saj sedanje glavarine niso spodbudne in povzročajo neenakosti.
Podpira dualni sistem vajeništva za družbeno odgovornost, koncept pa bi razširila še na druga področja. Bolj se bodo posvetili sistemu za ocenjevanje zaposljivosti diplomantov in za napovedovanje trendov.
Novo ekipo na ministrstvu čaka priprava nekaj pomembnih dokumentov, med njimi so bela knjiga o izobraževanju, ki je strateški dokument za nadaljnji razvoj, ter nova resolucija o visokošolskem in univerzitetnem študiju, ki jo je treba oblikovati v razvojnem smislu.
»Oživiti je treba razvojni del znanosti, saj gre večina denarja za plače in imamo težavo, da ni inovacijskega kapitala, s katerim bi lahko zadovoljivo sledili trendom na globalni ravni,« je navedla v svoji predstavitvi, vidi pa tudi potrebo po krepitvi prenosa znanja v prakso, in to ne le v tehnološkem smislu in gospodarstvu, ampak tudi za potrebe družbe.
Šport je po mnenju ministrske kandidatke javni interes, vlogo države vidi v promoviranju, zakaj je pomemben in v podpori športa na najvišji ravni, ker je to eden od delov naše identitete. Iskala bo bolj učinkovite načine za spodbujanje sodelovanja zasebnega sektorja v obliki davčnih olajšav.
»Resor predstavlja odličnost države. Znamo in zmoremo. Vsi, ki so vpleteni, vedo, kaj delajo. Smo primerljivo konkurenčni s komerkoli, olje v razvoju družbe. Gre za prihodnost,« je poudarila.
Kot svoje osebne zaveze pa je naštela ponovno uvedbo brezplačnega vrtca za drugega in vse naslednje otroke, ki so hkrati v vrtcu, za boljšo družinsko politiko in večjo vključenost otrok v vrtcu, ki je sicer že zdaj 82-odstotna. Šolske torbe morajo biti lažje, krepili bodo boj proti nasilju vseh vrst. »Poslanstvo učiteljev je prenos znanja in ne vaja iz birokracije,« je napovedala zmanjšanje administrativnih obveznosti.
Več poslancev je zanimalo - tako kot so spraševali že kandidata za ministra za delo, družino in socialne zadeve - koliko denarja bo šlo za brezplačni vrtec za drugega otroka in odkod ga bo vlada vzela. Posebej v luči dejstva, na katerega je opozorila sama Simona Kustec Lipicer, da manjka približno 100 milijonov evrov za plače učiteljev po letu 2020, za kar z ministrstvom za finance še iščejo rešitev.
Redna profesorica na katedri za analizo politik in javno upravo fakultete za družbene vede in nekdanja vodja poslanske skupine SMC v prejšnjem parlamentarnem mandatu, meni, da mora resor, ki ga bo prevzela, temeljiti na petih načelih. Prvo med njimi so enake priložnosti in možnosti za vse, torej, da mora družba vsakomur zagotavljati, da začne svoje izobraževalne, športne ali raziskovalne korake z enakimi izhodišči. »Vsak, ki ima željo, mora imeti tudi priložnost za vstop na ta polja,« je poudarila Simona Kustec Lipicer.
Njen bodoči resor je zavezan javnemu interesu. »Znanje je samo po sebi ena od temeljnih kapitalskih naložb, ne moremo parirati po geografskih razsežnostih države, lahko pa po znanju. Odgovornost države je, da naredi vse za to, da zagotavlja, spodbuja in varuje polje izobraževanja, znanosti in športa,« je dejala 43-letna doktorica politologije iz Kamnika. Po njenih besedah so tudi zasebne iniciative, ki temu sledijo, pomembna obogatitev in nadgradnja, do odločbe ustavnega sodišča o financiranju zasebnega osnovnega šolstva pa se v predstavitvi ni opredeljevala. Je pa potem na vprašanja poslancev odgovorila, da je zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) žal ideološka zgodba. Če ne bi bila, bi že rešili odločbo ustavnega sodišča. Mogoče bo na podlagi preteklih izkušenj poskušala dobiti ustrezno večino znotraj parlamenta za dobro rešitev. »Ustavno sodišče je bilo zelo jasno - javno veljavni del programa je osnova za to, da ga država plačuje. V delu, ko zasebne šole izvajajo javno veljavni del, so javne šole,« je pojasnila kandidatka za ministrico, ki pa je večkrat ponovila, da je javno steber celotnega izobraževalnega sistema v državi.
»Polje izobraževanja, znanosti in športa predstavlja srce razvoja, v zanju je moč in konkurenčna prednost ljudi iz majhnih držav,« meni Simona Kustec Lipicer, ki se zaveda, da gre v resor, ki v približno 10 milijard evrov težkem državnem proračunu zavzema skoraj 2,1 milijarde. Javni izdatki za formalno izobraževanje predstavlja približno 5-odstotni delež v BDP, skoraj polovica je namenjena osnovnim šolam.
Kandidatka Simona Kustec Lipicer in vodja poslanske skupine Desus Franc Jurša. Foto Voranc Vogel
Precej podrobno je naštela, kakšne naloge si je zadala na vseh ravneh izobraževanja, od vrtca do univerze, v znanosti in športu, tudi za krepitev zaupanja in s tem povezanih delovnih pogojev za vzgojitelje, učitelje in znanstvenike.
Med drugim napoveduje nadaljevanje priprave novele zakona o vrtcih in prenove programa dela v njih. Za osnovno šolo je odprto vprašanje o razširjenem programu, pri katerem bo potreben razmislek o njegovi rekonceptualizaciji. Meni, da bi bilo treba oceniti, ali so potrebne spremembe pri maturi, pa tudi o modelu financiranja srednjih šol, saj sedanje glavarine niso spodbudne in povzročajo neenakosti.
Podpira dualni sistem vajeništva za družbeno odgovornost, koncept pa bi razširila še na druga področja. Bolj se bodo posvetili sistemu za ocenjevanje zaposljivosti diplomantov in za napovedovanje trendov.
Novo ekipo na ministrstvu čaka priprava nekaj pomembnih dokumentov, med njimi so bela knjiga o izobraževanju, ki je strateški dokument za nadaljnji razvoj, ter nova resolucija o visokošolskem in univerzitetnem študiju, ki jo je treba oblikovati v razvojnem smislu.
»Oživiti je treba razvojni del znanosti, saj gre večina denarja za plače in imamo težavo, da ni inovacijskega kapitala, s katerim bi lahko zadovoljivo sledili trendom na globalni ravni,« je navedla v svoji predstavitvi, vidi pa tudi potrebo po krepitvi prenosa znanja v prakso, in to ne le v tehnološkem smislu in gospodarstvu, ampak tudi za potrebe družbe.
Šport je po mnenju ministrske kandidatke javni interes, vlogo države vidi v promoviranju, zakaj je pomemben in v podpori športa na najvišji ravni, ker je to eden od delov naše identitete. Iskala bo bolj učinkovite načine za spodbujanje sodelovanja zasebnega sektorja v obliki davčnih olajšav.
»Resor predstavlja odličnost države. Znamo in zmoremo. Vsi, ki so vpleteni, vedo, kaj delajo. Smo primerljivo konkurenčni s komerkoli, olje v razvoju družbe. Gre za prihodnost,« je poudarila.
Kot svoje osebne zaveze pa je naštela ponovno uvedbo brezplačnega vrtca za drugega in vse naslednje otroke, ki so hkrati v vrtcu, za boljšo družinsko politiko in večjo vključenost otrok v vrtcu, ki je sicer že zdaj 82-odstotna. Šolske torbe morajo biti lažje, krepili bodo boj proti nasilju vseh vrst. »Poslanstvo učiteljev je prenos znanja in ne vaja iz birokracije,« je napovedala zmanjšanje administrativnih obveznosti.
Več poslancev je zanimalo - tako kot so spraševali že kandidata za ministra za delo, družino in socialne zadeve - koliko denarja bo šlo za brezplačni vrtec za drugega otroka in odkod ga bo vlada vzela. Posebej v luči dejstva, na katerega je opozorila sama Simona Kustec Lipicer, da manjka približno 100 milijonov evrov za plače učiteljev po letu 2020, za kar z ministrstvom za finance še iščejo rešitev.
