Brezplačniki: Media Polis posodil SDS 120.000 evrov

Ljubljana - Pokazalo se je namreč, da je vodilni zakupnik medijskega prostora pod prejšnjo vlado, ki je oglase državnih družb plasiral tudi v brezplačnik Slovenski tednik, dal prvakinji tedanje koalicije - SDS - večmesečno posojilo. Po naših zanesljivih informacijah gre za okrog 120 tisočakov vredno posojilo v okviru državnozborske volilne kampanje SDS leta 2008, torej leta, ko sta prvič izšla in po volitvah izginila brezplačnika Slovenski tednik in Ekspres.

Nepozorne poslušalce je najbrž zmedel vrstni red izjav direktorja Media Polisa Marjana Novaka, saj ni izrecno povedal, da je bilo posojilo zakupnika medijskega prostora Media Polisa, ki je pred stečajem, dano stranki SDS. V prvi polovici zaslišanja je Novak pojasnil, da je podjetje sodelovalo edinole s SDS, in sicer na področju medijskega zakupa v »eni ali dveh volilnih kampanjah«, pri čemer so enako ponudbo poslali vsem političnim strankam.

Toda popolnoma na koncu pričanja je Novak na vprašanje, ali je Media Polis dal posojila političnim strankam, odvrnil, da so »poslovali z eno politično stranko, in mislim, da ta politična stranka ni bila sposobna poravnati vseh stroškov v rokih, zato je prišlo nekajmesečnega posojila«. Glede na Novakovo pričanje je šlo pri tem za stranko SDS, mi pa smo se dokopali še do podatka, da je bilo tako danega posojila za okrog 120.000 evrov.

Politične stranke morajo v poročilu o volilni kampanji navesti tista odložena plačila pravnim in fizičnim osebam, ki presegajo tri povprečne bruto plače, zato je revizijsko poročilo financiranja volilne kampanje SDS za volitve v državni zbor leta 2008, ki je dostopno na spletni strani računskega sodišča, zgovorno. Revizorji so v njem ugotavljali, da stranka ni izkazala za skupno 210 tisočakov odloženih plačil.

Kar zadeva Media Polis, so revizorji odkrili le odloženo plačilo 6089 evrov, vendar je posojilo tega podjetja SDS menda znašalo 120 tisočakov. V SDS so za Delo pojasnili, da so z volilnega računa plačali ves dolg Media Polisu, nato pa s podjetjem v prvih dneh januarja 2009 »zaradi likvidnostnih težav sklenili posojilno pogodbo« za 120.000 evrov. Posojilo za redno poslovanje, o katerem letno poročajo računskemu sodišču, so vrnili v dveh obrokih in z obrestmi.

Spomnimo, da je Media Polis v letu dni od ustanovitve 2005 pridobil večino največjih oglaševalcev med državnimi in paradržavnimi gospodarskimi družbami, pri čemer je zanje leta 2008 kupoval tudi oglasni prostor v brezplačniku Slovenski tednik, ki ga je izdajala Progresija. Tudi tej je Media Polis posodil denar, vendar, kot kaže, le kot člen v verigi posojilodajalcev. Denar je namreč holding Zvon Ena najprej posodil Media Polisu, ta pa dalje Progresiji. Vendar Novak tega posla ni znal podrobneje pojasniti, češ da sta se o njem dogovorila lastnika Božidar Novak in Suzana Mihelin Ritlop, ki sta prav tako solastnika komunikacijske skupine Spem.

Direktor Media Polisa Marjan Novak je pred parlamentarno komisijo sicer pojasnil, da je podjetje zakupovalo oglasni prostor v približno 150 medijih, eden od njih pa je bil brezplačnik Slovenski tednik. Leta 2008 je bilo med 54 podjetji, s katerimi je sodeloval Media Polis, po Novakovih besedah petnajst državnih družb, poslovanje z njimi pa je imelo v letnih prihodkih podjetja 70-odstotni delež.

S Progresijo (izdajateljico Slovenskega tednika) so sodelovali pri zakupu medijskega prostora in raziskavah ter s posojilom. Podjetje ga ni vrnilo v celoti, zato so ga hoteli izterjati s tožbo, a so od nje odstopili, saj so ugotovili, da je bila Progresija »čudežno prodana«, in bi imeli z nadaljevanjem sodnega postopka zgolj dodatne stroške. Novak je sicer večkratne navedbe poslancev, da je s posojilom financiral Slovenski tednik, zavrnil kot neutemeljene, češ da so denar posojali tudi drugim medijem. Priznal pa je, da posojila drugim »morda niso bila tako visoka« kot tisto Progresiji.

Glede analize trga za Dravske elektrarne Maribor, vredne dobrih 48 tisočakov, ki smo jo razkrili v Delovih Ozadjih, je Novak pojasnil njeno uporabnost. Na vprašanje, kakšna je bila, ko pa hčerinsko podjetje HSE ne deluje na potrošniškem trgu, ni neposredno odgovoril, je pa zavrnil očitke, da je bil posel fiktiven, češ da hranijo kopije vseh raziskav.

Dobri prijatelj Raščan

»Vložil sem denar v prijatelja, ne pa v projekt,« je namen več kot tristo tisoč evrov visokega posojila Robertu Teršku, nekdanjemu lastniku in direktorju podjetja Zame-tek, utemeljil prvi mož Rašice in Dela Revij Matej Raščan. Dejal je, da je bil s Terškovimi načrti seznanjen »zelo bežno« in se ni spuščal v podrobnosti predvolilnega brezplačnika Ekspres. Prijatelj Teršek mu je sicer predstavil poslovni model za medijski projekt, toda Raščan je pričal, da se ta očitno ni izšel po načrtih.

Pojasnil je, da Terška pozna od leta 1998 ali 1999 in da mu je v tem času večkrat pomagal v karieri metalca kladiva kot tudi »kakšen član te komisije«. Prijatelju zaupa in verjame, da mu bo denar vrnil v celoti, del pa mu ga je že. Komisiji ni razkril, kolikšen del je Teršek že vrnil.

»Z gotovostjo lahko trdim, da noben moj projekt ni bil nikakor povezan z izdajanjem brezplačnikov,« je dejal Raščan, ki prav tako trdi, da doslej ni prebral niti enega brezplačnika, ampak je o njih bral samo v Delu, Dnevniku in Financah. Na vprašanje o enodnevnem lastništvu Petrolovih delnic, o katerem smo pisali v Ozadjih, je odvrnil, da je z delnicami seveda trgoval, a da ti posli nimajo zveze z brezplačniki. Andreja Lasbaherja iz Progresije je spoznal po prevzemu Dela Revij, govorila pa sta o zakupu medijskega prostora, čemur se je začudila predsednica komisije Melita Župevc, ker se Lasbaherjevo podjetje s to dejavnostjo ni ukvarjalo.