Najboljša zaščita pred klopnimi boleznimi je preventiva

Meningoencefalitis: Žarišča se zaradi podnebnih sprememb širijo tudi na gorska območja.

Objavljeno
30. april 2019 06.00
Posodobljeno
30. april 2019 14.37
FOTO: Shutterstock
Ljubljana - V program cepljenja bo – za dve starostni skupini – odslej vendarle vključeno tudi cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME). Obolevnost je namreč v Sloveniji visoka, vendar se proti morebitni okužbi ne cepi niti desetina prebivalstva. Še vedno so najbolj ogroženi občani na Koroškem in Gorenjskem.

Ob 11. uri je bila novinarska konferenca UKC Ljubljana o zaščiti pred okužbami z boleznimi, ki jih prenašajo klopi:



Pravilnik o določitvi programa cepljenja in zaščite z zdravili za letošnje leto bo objavljen v prihodnjih dneh v Uradnem listu. Ministrstvo za zdravje potrjuje, da bo cepljenje brezplačno za otroke, ki bodo v letu 2019 dopolnili tri leta, in za odrasle, ki bodo letos dopolnili 49 let. »Cepljenje se bo začelo v jesenskih mesecih. Pričakujemo, da bo uvedba za prebivalce brezplačnega cepljenja v navedenih starostnih skupinah povečala delež cepljenih in tako zmanjšala breme KME,« je pojasnila Simona Mehle z ministrstva za zdravje, kjer pričakujejo, da se bo ob večjem deležu cepljenih lahko cena cepiva znižala.

Preberite še o zaščiti pred klopi.


Nižja cena, so prepričani v zdravstvenem resorju, bo prispevala k večji pripravljenosti ljudi za cepljenje. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) namreč ocenjuje, da je pri nas le okoli 16 odstotkov prebivalcev cepljenih z najmanj enim odmerkom, redno pa se cepi okoli sedem odstotkov prebivalcev. Odmerek odraslega prebivalca po redni ceni omenjenega inštituta stane nič manj kot 35 evrov, za otroka pa dva evra manj. Priporočljive so tri doze cepiva v letu dni na začetku cepljenja, nato pa sledijo poživitveni odmerki na tri oziroma pet let. Cene se lahko med zdravstvenimi domovi tudi razlikujejo.

image
Pri nas v povprečju zabeležimo po 250 prijav okuženosti na leto, kar Slovenijo uvršča med države z najvišjo obolevnostjo s KME. Foto Shutterstock


153
ljudi je lani v Sloveniji zbolelo za KME

250
prijav okuženosti za KME na leto je povprečje zadnjih let.


Cepljenje proti KME je sicer v Sloveniji od leta 1986 obvezno za osebe, ki so pri delu izpostavljene okužbi z virusom KME, zanje stroške krije delodajalec, od leta 1990 pa je obvezno tudi za dijake in študente, ki so okužbi izpostavljeni med šolanjem in pri praktičnem pouku.


Redke subvencije, pogostejše akcije ZD

Ozaveščanje o prednostih cepljenja je pomemben dejavnik pri zmanjševanju obolevnosti s klopnim meningoencefalitisom pri nas, zanj pa si moramo prizadevati vsi strokovnjaki, poudarjajo v NIJZ, kjer že nekaj časa izpostavljajo avstrijski primer. Pri severnih sosedih je namreč povzročitelj bolezni podobno razširjen, vendar so v preteklosti z odmevno promocijo cepljenja zvišali delež cepljenih s šestih odstotkov v letu 1980 na več kot 80 odstotkov v zadnjih letih: »Zaradi tega se je močno znižalo število tistih, ki so zboleli.«

image
Bolezni, ki jih prenašajo klopi, najbolj ogrožajo prebivalce Koroške. Foto Jože Suhadolnik


K promociji in večji dostopnosti cepljenja proti KME prispevajo tudi posamezni zdravstveni domovi, ki po svoji presoji in zmožnostih nudijo cepljenje po ugodnejši ceni, dodajajo.

Ponekod so breme stroška cepljenja proti KME nase prevzele lokalne skupnosti, a so primeri redki ne glede na ogroženost občanov. Svetel primer je Škofja Loka, ki je akciji cepljenja sofinancirala marca. Odraslim je redno ceno znižala za deset evrov, otrokom pa za 13. »Akcijo cepljenja naših občank in občanov podpiramo predvsem zato, ker je širše Škofjeloško območje primerno in prijetno okolje za številne oblike zunanje rekreacije, obenem pa na tem območju beležimo veliko primerov okuženosti s KME,« pojasnjuje Jernej Tavčar, predstavnik občine za odnose z javnostmi.

Najmanj prijavljenih primerov KME – 62 – je bilo 2015, največ pa 373 leta 2006.
2,5 milijona evrov je ocenjena skupna vrednost programa cepljenja proti KME.
V naravi se je treba zaščititi (dolge hlače, dolgi rokavi, zaprti čevlji) in uporabljati sredstva, ki odganjajo klope.


Toda vsi ne delijo stališča, da naj lokalne skupnosti opravljajo nalogo države, ki bo za brezplačna cepiva letos namenila približno 2,5 milijona evrov. »Glede na prihodke in dobičke ZZZS bi država lahko oziroma bi morala poskrbeti za tovrstna cepljenja predvsem naših otrok in mladostnikov. Delodajalci pa za svoje zaposlene, če so izpostavljeni tveganjem. Če pa gre, na primer, za rekreativne nabiralce gob, pa naj za to poskrbi vsak sam,« je prepričan župan Žirovnice Leopold Pogačar.


Resna bolezen

V splošnem je nizka precepljenost odraz splošnega nezaupanja v cepljenje, ki se je v zadnjem času razširilo med prebivalstvom, ter strahu pred stranskim učinki, ki so sicer redki in najpogosteje lokalni, pojasnjujejo v inštitutu za javno zdravje: »Na spletu in družbenih omrežjih je mogoče najti veliko nestrokovnih in nezanesljivih informacij o cepljenju, ki so si med seboj nasprotujoče. Pri iskanju informacij o cepljenju zato svetujemo preverjene strokovne vire, kakor so spletna stran NIJZ, Centra za nadzor in preprečevanje bolezni iz Atlante (CDC) oziroma posvetovanje z osebnim zdravnikom ali pediatrom. Prav tako se ljudje premalo zavedajo, da je klopni meningoencefalitis resna bolezen, ki je lahko nevarna njihovemu zdravju.« Ministrstvo za zdravje je ustanovilo delovno skupino, ki je pripravila načrt ukrepov za povečanje precepljenosti.

image
Obolevnost za KME pri nas. Foto Infografika Delo


»Med njimi so pomembni cilji tudi komunikacija s strokovno in laično javnostjo ter izobraževanje strokovne javnosti. Načrt že izvajamo,« dodaja Simona Mehle.

Slovenija je poleg osrednje in vzhodne Evrope, Skandinavije in baltskih držav eno izmed naravnih žarišč klopnega meningoencefalitisa. Tudi pri nas strokovnjaki opažajo, da je v zadnjih letih vedno več primerov KME na gorskih območjih, kar pripisujejo podnebnim spremembam in zviševanju temperatur. Zaradi podnebnih sprememb se klopi, ki prenašajo KME, iz nižin selijo na višje ležeča gorska področja in se tako pojavljajo v širšem pasu, prav tako pa so populacije klopov gostejše, opozarjajo v NIJZ.

image
V zadnjih letih je vedno več primerov KME na gorskih območjih. Foto Shutterstock


Pri nas v povprečju zabeležimo po 250 prijav okuženosti na leto, kar Slovenijo uvršča med države z najvišjo obolevnostjo s KME. Predlani sta bila prijavljena 102 primera KME (4,9/100.000 prebivalcev), Primere so prijavili v vseh regijah z izjemo novomeške, najvišja incidenčna stopnja KME je bila na Koroškem (18,4/100.000). Večina prijavljenih bolnikov s KME (89 odstotkov) se je zdravila v bolnišnicah.

Med zbolelimi je vedno več moških kot žensk, tveganju za okužbo pa so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin. Leta 2017 so največ zbolevali med 65. in 74. letom starosti (10,9/100.000). Zbolel je en otrok, mlajši od štirih let, in devet otrok v starosti od pet do 14 let. Največ prijav KME je od maja do avgusta, z vrhom zbolevanja v juliju.

V Sloveniji je sicer lymska borelioza (LB) najpogostejša nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo klopi. Predlani je bilo prijavljenih 4534 bolnikov, največ v starostni skupini 55–64 let in najmanj pri najmanjših otrocih do prvega leta starosti. Cepiva proti LB ni.